Pisani poligoni, spektakularne kulise, napetost do zadnje minute, in še marsikaj me spomni na na nedeljske večere, ki smo jih preživeli pred televizijo še pred časom novodobnih Exatlonov, Survivorjev in vseh podobnih šovov, ki smo jim priča sedaj. Ko ni bilo ovir. Dobesedno. Še kako dobro se spominjam, da so naju Igre brez meja s starejšo sestro spodbudile k temu, da sva si poligone postavljali kar sami in uporabili vse, kar nama je pač takrat prišlo pod roko, najina največja želja pa je bila, da bi se z ekipami pomerili tudi midve.

Podirali rekorde, takšne in drugačne

Televizijska oddaja Igre brez meja, ki so jo evropske televizije predvajale najprej med leti 1965 in 1982 ter nato med leti 1988 in 1999, je presegla vsa pričakovanja gledanosti. V njej so sodelovale različne evropske države, tudi Slovenija, ki so se v oddajah spopadale v različnih športnih igrah. Poleti so se igre zvrstile na prostem, večinoma na trgih ali bazenih ter pročeljih znanih stavb, obstajale pa so tudi zimske različice. Zimska različica oddaje je bila običajno predvajana v božičnem obdobju, in sicer kot ena sama epizoda med leti 1973 do 1981. Posneta je bila v Cortini d’Ampezzo v Italiji (1973, 1975, 1976, 1979) in izmenično v Aviemore na Škotskem. Švica je gostila izdajo leta 1978 v Villarsu in Belgiji, ki je gostila izdajo leta 1980 v Liegeju.

Igre brez meja (v francoščini Jeux sans frontières, s kratico JSF) je bila televizijska oddaja v produkciji Evropske Radiodifuzne zveze, ki je izhajal iz francoske oddaje Intervilles, ki je še izhajala iz italijanske oddaje Campanile sera. V Združenem kraljestvu se je imenovala It’s a Knockout, medtem ko so jo v drugih državah predvajali z neposrednim prevodom francoskega naslova. Oddaja je bila predvajana med leti 1965 in 1982 ter med leti 1988 in 1999.

Zamisel francoskega predsednika

Zamisel za oddajo je predstavil francoski predsednik Charles de Gaulle, ki si je želel, da bi se francoski in nemški mladeniči spoznali s tekmovanjem z namenom, da bi se okrepile prijateljske vezi med državama. Leta 1965 so trije Francozi (Pedro Brime, Claude Savarit in Jean-Louis Marest) predlagali, da bi se lahko igre razširile tudi na druge evropske države.

Prva sezona je bila na sporedu 1965 in nato vsako poletje do leta 1982. Po večletnem premoru je bila oddaja zopet na sporedu med leti 1988 in 1999. Igre so bile podobne Olimpijskim igram, v katerih je vsako državo, vsako oddajo, predstavljalo različno mesto, ki se je preko zabavnih iger spopadlo z mesti drugih držav. V prvi sezoni so sodelovale Belgija, Francija, Zahodna Nemčija ter Italija, v vseh sezonah pa je sodelovalo skupno 20 držav. Italija je bila edina država, ki je sodelovala v vseh sezonah.

Med leti 1966 in 1982 sta bila uradna sodnika Švicarja Gennaro Olivieri in Guido Pancaldi. S ponovnim oddajanjem je postal uradni sodnik Belgijec Denis Pettiaux, ki sta ga spremljala Bernard Galley in Carlo Pegoraro, prav Pettiaux pa ostaja eden najbolj prepoznavnih simbolov šova vse do danes.

Snemali tudi v Sloveniji

Uspeh Iger brez meja je presegel vsako napoved in so oddajo gledali po vsej Evropi. Leta 1977 je eno izmed oddaj hkrati gledalo več kot 17 milijonov gledalcev. Tudi sezone od leta 1988 dalje so imele še kar dober uspeh.

Oddaja je bila leta 1980 posneta v Portorožu, leta 1994 pa v Ljubljani, za to priložnost je Slavko Avsenik mlajši posnel tudi uradno “himno”.

Države so se preizkušale v igrah na določeno temo, s katerimi so pridobivale točke. V igrah, kjer so se države čutile močnejše, so lahko zaigrale t.i. “jolly”, ki jim je dal dvakrat toliko točk, kolikor je bila igra vredna. V letih 1988, 1989 in 1994 se je uveljavila “stava”, s katero so lahko države pridobile še dodatne točke. Igre so se nadaljevale vse do velikega finala, na katerem so se pomerile najuspešnejše ekipe iz vsake države, ki je sodelovala. Zmagala je država, ki je zbrala največ točk, sledila je podelitev odličij za prvo, drugo in tretje mesto.

Do leta 1995 se je oddaja premikala po mestih držav, ki so sodelovale. Od leta 1996 dalje so se oddaje odvijale v fiksnih mestih: leta 1996 v Torinu, leta 1997 v Budimpešti, leta 1998 v Trentu ter leta 1999 v kraju Isola di Capo Rizzuto. Vsaka država je bila ob vstopu v tekmovanje označena s posebno barvo, v tej barvi so imeli tudi opremo.

Prva država, ki je leta 1965 sodelovala pri igrah, kasneje pa v skupno 20 sezonah osvojila dve zmagi, je bila Belgija. Največ zmag, in sicer skupno pet, so zabeležili Portugalci, ki so tekmovali skupno petnajst sezon, prvič leta 1979. Jugoslavija se je na Igrah brez meja prvič pomerila leta 1978. Skupno so Jugoslovani tekmovali šest sezon, in sicer med leti 1978 in 1982, ter leta 1990, a niso zabeležili nobene zmage. Slovenija se je na Igrah brez meja pomerila štirikrat, leta 1994, med leti 1996 in 1997, ter leta 1999, a brez zmag.

Ker je to bil program v produkciji EBU, so oddajo predvajale različne televizijske postaje. Italija je oddajo predvajala najprej na postaji Rai 2, kasneje na postaji Rai 1. Belgija je oddajo predvajala na postajah RTBF in BRT. V devetdesetih letih je Češkoslovaška oddajo predvajala na CST, Francija na France 2, Španija na TVE 1, Portugalska na RTP 1. Šest sezon je oddajo predvajala Jugoslavija preko televizijske postaje JRT, kasneje je oddajo štiri sezone predvajala RTV Slovenija na svojem prvem kanalu SLO1. Uvod v oddajo je bila Charpentierova skladba Te Deum, glasbena kulisa vseh oddaj EBU.

Leta 2006 je EBU napovedal načrte za ponovno obuditev serije poleti 2007, v sodelovanju z Mistral Production in Upside Television. Belgija, Hrvaška, Španija, Grčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija in Italija naj bi bile sodelujoče države. Načrti so bili zaradi finančnih ukrepov ukinjeni za eno leto, kasneje pa so bili popolnoma opuščeni.