Leto 2021 in 2022 nam nista bili preveč naklonjeni, kar se tiče dela prostih dni. Leta 2021 smo imeli namreč le šest praznikov, ki so bili med tednom, letos pa osem. Nam kaže prihodnje leto bolje?
Prihodnje leto nam bo naklonjeno
Kot kaže bo prihodnje leto nekoliko bolj prijazno do nas. Prazniki bodo namreč tako razporejeni, da jih bo kar enajst med tednom. Zgolj dva pa bosta padla na konec tedna. To pomeni, da bomo naslednje leto več doma, kot smo bili letos.
Prazniki ki bodo med tednom so sledeči:
- 2. januar novo leto (ponedeljek),
- 8. februar: Prešernov dan (sreda)
- 10. april: velikonočni ponedeljek
- 27. april: dan upora proti okupatorju (sreda)
- 1. maj: praznik dela (ponedeljek)
- 2. maj: praznik dela (torek)
- 15. avgust: Marijino vnebovzetje (torek)
- 31. oktober: dan reformacije (torek)
- 1. november: dan spomina na mrtve (sreda)
- 25. december: božič (ponedeljek)
- 26. december: dan samostojnosti in enotnosti (torek)
Med koncem tedna, natančneje v nedeljo bosta tako le prvi januar in 25. junij, kadar praznujemo dan državnosti.
Zanimivo je tudi, da sodi Slovenija med redke evropske države, ki ima drugi januar dela prost dan. Poleg nas imajo na ta datum prosto še v Bolgariji, na Irskem, v Romuniji in Španiji. Ostale evropske države praznujejo novo leto le 1. januarja
Za državne praznike sicer velja, da so dela prosti dnevi, a to žal ne velja za vse. Tako se bomo kljub praznikom odpravili nekajkrat v službo. In sicer na dan Primoža Trubarja (8. junij), dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), dan suverenosti (25. oktober) in dan Rudolfa Maistra (23. november). Dan slovenskega športa (23. september) pa bo v soboto.
Število dela prosti dni bo vse do leta 2024 naraščalo, takrat bomo imeli kar 12 praznikov med tednom. A žal se nas bo sreča držala le kratek čas, saj bo 2025 število prostih dni ponovno padalo.
Kako je s plačo med prazniki, ki so med tednom?
Da se delojemalci veselijo dela prostih dni, ni skrivnost. Toda kako je glede plačila? Na Zavodu svobodnih sindikatov Slovenije, Območne organizacije Podravje in Koroška so nam pojasnili, da ima delavec v skladu z določilom 1. odstavka 166. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.
Praznike, ki so dela prosti dnevi, določa Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD).
“V primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, če višina nadomestila plače za to vrsto odsotnosti ni drugače urejena z drugim zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom,” so pojasnili.
Po 9. odstavku 137. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
