Sovražni govor, kot ga definirajo na spletni strani Spletno oko, je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne in praviloma uperjene proti depriviligiranim skupinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno) ali proti posameznikom, ki zaradi osebne okoliščine pripadajo omenjenim skupinam. Te osebne okoliščine so lahko:

  • narodnost,
  • rasa ali etnično poreklo,
  • versko ali drugo prepričanje,
  • spol,
  • zdravstveno stanje,
  • jezik,
  • spolna usmerjenost,
  • invalidnost,
  • starost,
  • gmotno stanje,
  • izobrazba,
  • družbeni položaj in druge

Sovražni govor razčloveči tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je lahko tudi ponižati, prestrašiti ali spodbuditi nasilje.

Sodna praksa na področju sovražnega govora skromna

Spletno oko, spletna stran, kjer je mogoče prijaviti posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor na spletu, obravnava sovražni govor, kot je opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v Sloveniji formalno definira in inkriminira kaznivi sovražni govor. Pri tem gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do določenih družbenih skupin. Pri opredeljevanju, kaj sovražni govor je, se v zadnjem obdobju sicer  soočamo z vrsto nesporazumov, saj je razumevanje sovražnega govora pogosto bistveno širše od zgoraj opredeljenega kaznivega sovražnega govora (na osnovi  297. člena KZ-1). Mediji in državljani namreč v sovražni govor pogosto vključujemo tudi številne druge oblike nesprejemljive ali neprimerne komunikacije.

Sovražni govor je opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v Sloveniji formalno definira in inkriminira kaznivi sovražni govor. Pri tem gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do določenih družbenih skupin. Pri opredeljevanju, kaj sovražni govor je, se v zadnjem obdobju sicer  soočamo z vrsto nesporazumov, saj je razumevanje sovražnega govora pogosto bistveno širše od zgoraj opredeljenega kaznivega sovražnega govora (na osnovi  297. člena KZ-1). Mediji in državljani namreč v sovražni govor pogosto vključujemo tudi številne druge oblike nesprejemljive ali neprimerne komunikacije.

Po drugi strani je sodna praksa v Sloveniji na področju kaznivega sovražnega govora skromna. Sovražni govor (in tudi posnetke spolnih zlorab otrok) na spletu lahko prijavite prijavni točki Spletno oko.

“Domnevno nezakonito vsebino lahko prijavi vsak, ki med brskanjem po spletu naleti na sporno vsebino in jo želi prijaviti. Prijavitelj je anonimen. V primeru, da želi povratno informacijo, lahko odda svoj elektronski naslov, ki pa ga uporabimo zgolj za namen povratne informacije. Sicer pa uporabnike interneta spodbujamo, da si v svojih objavah prizadevajo za strpno in povezovalno komunikacijo,” pojasnjujejo na spletni strani Spletno oko.

Vsak žaljiv komentar še ni sporen

Kaj pa denimo lahko storimo, če se na profilu enega izmed socialnih omrežij denimo pojavi nadvse žaljiv komentar? Ali potemtakem lahko že govorimo o sovražnem govoru? Na spletni strani Spletno oko odgovarjajo, da vsak žaljivi komentar še ne pomeni sovražnega govora po njegovi definiciji. “V primeru razžalitve ima posameznik možnost prijave komentarja družbenemu omrežju. Nato moderatorji družbenega omrežja presodijo, ali je objava dejansko v neskladju z njihovimi pravili oziroma standardi skupnosti (npr. za Facebook), ki med drugim ne dovoljujejo pozivanja k nasilju, groženj, sovražnega govora in podobno. Več o tem, kako Facebook (standarde skupnosti lahko najdete tudi za druga družbena omrežja) regulira sovražni govor, lahko najdete na tej povezavi,” so dejali predstavniki strani Spletno oko.

Ob tem je treba nedvoumno pojasniti, da prijavna točka Spletno oko nima nobenih pristojnosti za brisanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki, niti za blokiranje ali začasno onemogočanje uporabniških profilov.Prijavna točka Spletno oko na družbena omrežja odda prijavo za odstranitev določene vsebine v skladu s svojim poslanstvom, torej zgolj v primeru, ko od uporabnikov spleta prejme prijavo, za katero oceni, da je nezakonita.  Osnovna aktivnost Spletnega očesa je namreč prejemanje prijav s strani uporabnikov interneta in (v primeru domnevne nezakonitosti) posredovanje teh prijav Policiji ter ponudnikom internetnih storitev.

V zvezi z razžalitvijo še to, posameznik ima možnost v primeru, da se počuti razžaljenega in meni, da določena vsebina škodi njegovi časti in dobremu imenu, podati civilno tožbo. Podlaga za to je člen Kazenskega zakonika, ki govori o žaljivi obdolžitvi. V primeru tega in drugih kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime gre za dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo – to lahko oškodovani vloži s pomočjo odvetnika.

V zvezi z razžalitvijo še to, posameznik ima možnost v primeru, da se počuti razžaljenega in meni, da določena vsebina škodi njegovi časti in dobremu imenu, podati civilno tožbo. Podlaga za to je Kazenski zakonik, ki govori o žaljivi obdolžitvi. V primeru tega in drugih kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime gre za dejanja, ki se preganjajo z zasebno tožbo, lahko oškodovani vloži s pomočjo odvetnika.

Po naših podatkih se število prijav, ki jih prejme prijavna točka Spletno oko, v zadnjih letih povečuje. Deloma sicer to pripisujemo obnovljenemu sodelovanju z novičarskimi portali, kjer je mogoče neposredno prijaviti sovražni govor, ki se pojavi v sekciji komentarjev pod novicami.

“Po naših podatkih se število prijav, ki jih prejme prijavna točka Spletno oko, v zadnjih letih povečuje. Deloma sicer to pripisujemo obnovljenemu sodelovanju z novičarskimi portali, kjer je mogoče neposredno prijaviti sovražni govor, ki se pojavi v sekciji komentarjev pod novicami,” razlagajo na strani Spletno oko.

Število primerov prijavljenega sovražnega govora v zadnjih letih narašča. Nadzor je prepuščen zlasti lastnikom spletnih mest, ki so odgovorni za vsebine, ki se pojavljajo na njihovih portalih (oziroma družbenih omrežjih). V praksi se nadzor izvaja z moderiranjem – moderatorje zaposlujejo tako družbena omrežja kot tudi novičarski portali, ki svojim bralcem omogočajo komentarje pod novicami.

“V zadnjem času pa (sploh večja podjetja, denimo družbena omrežja) vse več neprimernih vsebin odstranjujejo strojno, z uporabo umetne inteligence. Facebook denimo več kot 95% vseh sovražnih vsebin odstrani na ta način, v zadnji četrtini 2020 so odstranili 26.9 milijonov primerov,” razlagajo na spletni strani Spletno oko. Na večjo pojavnost pa je vplivala tudi epidemija koronavirusa, ki je veliko aktivnosti preusmerila na splet, okrepila pa tudi že dejavne posameznike, ki so se sovražnega govora posluževali že predhodno na spletu.

Zagotovo ne moremo mimo dejstva, da se je sovražnost na spletu okrepila vsled situacije z novim koronavirusom in ukrepi, ki so temu pojavu sledili. Dejstvo je, da ljudje pred računalniki preživijo več časa kor prej. Tudi širjenje sovražnosti med politiki in drugimi javnimi osebnostmi gotovo prispeva k občutku uporabnikov interneta, da je to sprejemljivo in primerno.

“Zagotovo ne moremo mimo dejstva, da se je sovražnost na spletu okrepila vsled situacije z novim koronavirusom in ukrepi, ki so temu pojavu sledili. Dejstvo je, da ljudje pred računalniki preživijo več časa kor prej. Tudi širjenje sovražnosti med politiki in drugimi javnimi osebnostmi gotovo prispeva k občutku uporabnikov interneta, da je to sprejemljivo in primerno,” še pojasnjujejo na spletni strani Spletno oko.

V lanskem letu porast prijav sovražnega govora

Sicer pa je kakršnokoli obliko sovražnega govora mogoče prijaviti Policiji. Na Policiji dosledno in resno obravnavajo vse prijave suma storitve kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1 (kot tudi drugih kaznivih dejanj po KZ-1) ter intenzivno sodelujejo s pristojnimi okrožnimi državnimi tožilstvi v RS (v nadaljevanju ODT RS) in Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije.

V letu 2020 je bil v primerjavi s prejšnjimi leti zaznan porast obravnave sumov storitve kaznivega dejanja po členu 297. KZ-1, saj je bilo na pristojna ODT v RS podanih 50 kazenskih ovadb in 44 poročil po 10. odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku.

“V letu 2020 je bil v primerjavi s prejšnjimi leti zaznan porast obravnave sumov storitve kaznivega dejanja po členu 297. KZ-1, saj je bilo na pristojna ODT v RS podanih 50 kazenskih ovadb in 44 poročil po 10. odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku,” sporočajo s Policije. Če je bilo v letih 2019 in 2019 na leto nekaj več kot 10 kazenskih ovadb in slabih 20 takšnih, kjer do kazenske ovadbe ni prišlo, leta 2018 je bilo kazenskih ovadb na podlagi sovražnega govora 12, leto zatem 16, jih je bilo lani kar 50 in 44 primerov, kjer za ovadbo ni bilo podlage.

Ključna anonimnost uporabnikov

Z razvojem spletnega okolja, družbenih medijev je opazno okrepljeno izražanje sovražnih stališč, žalitev, kompromitacije, diskriminacije, zaničevanja posameznikov in skupin. Sovražni govor je obenem močno povezan z aktualnimi družbenimi dogodki in se vedno bolj pojavlja v družbenih razpravah, v javnosti, predvsem pa na družbenih omrežjih, raznih forumih, internetu. “Vzrok za porast sovražnega govora na spletu je anonimnost uporabnikov, ki se počutijo varne pred morebitnim kazensko-pravnim sankcioniranjem, saj je področje spleta relativno neregulirano, vsebine pa so večinoma brez pravega (uredniškega) nadzora,” še ugotavljajo na Policiji.

Vzrok za porast sovražnega govora na spletu je anonimnost uporabnikov, ki se počutijo varne pred morebitnim kazensko-pravnim sankcioniranjem, saj je področje spleta relativno neregulirano, vsebine pa so večinoma brez pravega (uredniškega) nadzora.

V določenih primerih t.i. sovražnega govora, kot so različne oblike nespodobnih, nesprejemljivih in žaljivih/neprimernih zapisov in objav, obstajajo tudi elementi drugih kaznivih dejanj, kot je denimo razžalitev (158. člen KZ-1) ali grožnja (135. člen KZ-1). “Potrebno pa je opozoriti tudi na prekrške po 20. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki ga posameznik stori v okviru več drugih prekrškov, in sicer pri prekrških iz 6. člena (nasilno in drzno vedenje), 7. člena (nedostojno vedenje), 12. člena (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe), 13. člena (pisanje po objektih) in 15. člena (uničevanje državnih simbolov),” pojasnjujejo na Policiji.

Policija ugotavlja, da so bile kršitve posledica različnih družbenih dogajanj, ki so se predvsem v letu 2020 kazale v obliki protestov, pojava nezakonitih migracij in razglašene epidemije koronavirusa.

Policija ugotavlja, da so bile kršitve posledica različnih družbenih dogajanj, ki so se predvsem v letu 2020 kazale v obliki protestov, pojava nezakonitih migracij in razglašene epidemije koronavirusa. Primerov nasilnega in drznega vedenja, ki so kazensko preganjani po 6. členi ZJRM-1 je bilo predlani 41 primerov, lani pa 39. Nekoliko več je bilo primerov nasilnega vedenja, ki so kaznovana s 7. členom ZJRM-1, predlani lani je bilo takšnih primerov sedem, lani dvanajst. Predlani so policisti obravnavali en primer poškodovanj uradnih napisov, oznak ali odločb, ki so kaznovana z 12. členom ZJRM-1, lani je bilo teh pet. Predlansko leto so policisti obravnavali tri primere pisanja po objektih, ki jih kazensko preganja 13. člen ZJRM-1, lani pa enega. V primeru uničevanj državnih simbolov, ki jih kaznuje 15. člen ZJRM-1, pa so policisti lta 2019 obravnali štiri primere, lani pa tri.

V primeru, da obstaja razlog za sum kaznivega dejanja sovražnega govora, katerega storilec se preganjan po uradni dolžnosti, sledi postopek po prijavi policiji. Policisti nato sprožijo preiskavo, v kateri zbirajo obvestila in izvajajo druge ukrepe za izsleditev storilca in za dokazovanje kaznivega dejanja. O ugotovitvah obvestijo državno tožilstvo, s kazensko ovadbo, če je sum utemeljen, sicer pa s poročilom.

V primeru, da obstaja razlog za sum kaznivega dejanja sovražnega govora, katerega storilec se preganjan po uradni dolžnosti, sledi postopek po prijavi policiji. Policisti nato sprožijo preiskavo, v kateri zbirajo obvestila in izvajajo druge ukrepe za izsleditev storilca in za dokazovanje kaznivega dejanja. O ugotovitvah obvestijo državno tožilstvo, s kazensko ovadbo, če je sum utemeljen, sicer pa s poročilom.