Pri nas klopi na prenašajo predvsem boreliozo, anaplazmozo (erlihiozo) in babeziozo. Glavna težava teh bolezni je, da pri psih nimajo tipičnih kliničnih znakov, zato jih lastniki pogosto prepozno opazijo, kar lahko vodi v trajne posledice ali celo smrt.

Pri zaščiti pred boleznimi klopov je pri psih na prvem mestu preventiva. Razmere pa se žal iz leta v leto slabšajo: “Klopov je iz leta v leto več in postajamo endemično področje. V tem času ni tedna, ko v ambulanti ne bi sprejeli psa z boleznijo, za katero se izkaže, da je posledica ugriza klopa,” pove Tanja Usar, veterinarka v VAU – Veterinarski ambulanti Usar.

Več sočasnih generacij klopov

Aktivno obdobje klopov je včasih trajalo nekje od marca do oktobra, vendar zaradi milih zim temu ni več tako. “Da klop pogine je potrebno, da se vsaj deset dni temperature gibljejo okrog -10 stopinj celzija in kadar ta pogoj ni izpolnjen, dejansko ne poginejo. Zato imamo pri nas več generacij klopov istočasno. Pa ne samo to, opaziti je, da število klopov narašča, zato je na nas, da se s tem naučimo živeti,” pove Usarjeva.

 

Tisti, ki se v gozdu in na travnikih zadržujete čez vse leto, najbrž niste presenečeni nad podatkom, da lahko klopa staknemo tudi sredi mile zime, zato je tudi štirinožne prijatelje potrebno zaščititi celo leto. “Najbolj intenzivno je pse, ki se gibljejo v naravi potrebno zaščititi takrat, ko je obdobje visoke trave, tam se klop namreč najraje zadržuje.”

Najbolj intenzivno je pse, ki se gibljejo v naravi potrebno zaščititi takrat, ko je obdobje visoke trave, tam se klop namreč najraje zadržuje.

Najpogostejše bakterijske okužbe pri psih, ki jih prenašajo klopi s svojim ugrizom so borelioza, anaplazmoza in babezioza. Bolezni se pojavijo tudi pri ljudeh, vendar okužen ljubljenček za človeka ne predstavlja neposredne grožnje, glavni prenašalci so klopi.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi so izredno nevarne ravno zato, ker nimajo specifičnega kliničnega znaka. Velikokrat je edini znak, da se žival slabše počuti, ali kot pove Usarjeva, lastnik oceni, da “nekako ni taprava”.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi so izredno nevarne ravno zato, ker ni specifičnega kliničnega znaka. Velikokrat je edini znak, da se žival slabše počuti, ali kot pove Usarjeva, lastnik oceni, da nekako ni “taprava”.

Znaki bolezni so odvisni od tega, v katere celice bodo šle bakterije, ki jih je prinesel klop. Lahko opazimo šepanje, prebavne težave, včasih žival celo oslepi. Če so znaki izraziti, jih lastnik prej opazi in psu lahko tudi prej pomagajo. Kadar pa gre za bolj prikrite znake, da je nekaj narobe ugotovimo šele, ko je bolezen že zelo napredovala.

 

Veterinarka Tanja Usar, foto: osebni arhiv

»Slabost, driska, blago šepanje, slabše razpoloženje, vse to so znaki, ki so neizraziti in lahko pomenijo karkoli, zato težko ocenimo, kaj je vzrok za te spremembe,” pove Usarjeva in nadaljuje: “Diagnozo postavimo s krvno analizo. Pozitiven test se pokaže v roku štirinajstih dni, klinični znaki pa so lahko vidni že tudi prej.”

Proti klopom delujmo preventivno

Skorajda ni psa, ki ne bi prišel v stik s klopom, “pobere” ga lahko že med sprehodom po mestni ulici, izkušnje pa kažejo, da je velika večina klopov okuženih. Potruditi se torej želimo, da se klop sploh ne prisesa, v kolikor pa se to zgodi, je pomembno, da klopa čim prej pravilno odstranimo.

Bakterije iz klopovih prebavil naj bi potrebovale približno 24 ur, da pridejo do slinskih žlez. V tem času je torej potrebno klopa odstraniti, če se je prisesal. Na splošno pa ga je potrebno odstraniti čim prej, obstaja namreč tudi verjetnost, da bakterije v pasjem krvnem obtoku zakrožijo že tudi prej.

Bakterije iz klopovih prebavil naj bi potrebovale približno 24 ur, da pridejo do slinskih žlez. V tem času je torej potrebno klopa odstraniti, če se je prisesal.

Pri klopih je pomembno, da zavzamemo preventivno stališče: »Psa zaščitimo z ustreznim repelentom, ki klopa uniči. Po vsakem sprehodu je kljub tem ukrepom psa potrebno temeljito pregledati, prečesati.”

Nekateri prisegajo na naravne pripravke, zeliščne spreje, alkoholni kis,  EM ovratnice, električne obeske, spet drugi posegajo po ovratnicah, tabletah in ampulah. Vsako izmed sredstev ima tako prednosti, kot tudi slabosti in življenjski stil je pogosto glavni razlog, zakaj se odločimo za določeno vrsto zaščite pred klopi.

“Glede na svoj način življenja in okolje, v katerem se giblje, vsak najde sredstvo, ki je zanj, oziroma za njegovega psa najbolj primerno. Na trgu je teh sredstev res veliko in predlagam, da se o tem, kaj je za vašega psa najprimernejše, najprej posvetujete z veterinarjem.”

Kako pravilno odstranimo klopa?                                                                                                                                                                                                                                                Da pri odstranjevanju ne bi prenesli okužbe tudi na človeka, klopa odstranimo z rokavicami ali s papirjem. V kolikor imamo denimo na roki rano, obstaja verjetnost, da se pri uničenju klopa okužimo tudi sami. Ko ga primemo, ga zavrtimo v obratni smeri urinega kazalca in ga izvlečemo.

Na trgu obstaja veliko pripomočkov, denimo raznolikih pincet in kljukic. V kolikor klopa ne moremo ali ne znamo odstraniti z roko, je najbolje, da poskusimo s katerim izmed teh pripomočkov.

Pri samem odstranjevanju se zgodi, da košček klopa ostane v koži živali. Usarjeva pove, da takrat ne drezamo in vrtamo, preostali delčki se praviloma sami odstranijo iz telesa. Ostankov tudi nikoli ne praskamo z ostrimi predmeti, recimo s šivanko, s tem bomo psa samo dodatno ranili.

Kot ljudje različno reagiramo ob piku komarja, tudi nekateri psi na mestu ugriza takoj dobijo oteklino, vendar ta praviloma hitro uplahne.

V redkih primerih pride do reakcije zaradi tujka ali praskanja in v tem primeru je nujen obisk veterinarja. Pri tem ne gre zamenjevati občutljive kože za kritičen primer. »Kot ljudje različno reagiramo ob piku komarja, tudi nekateri psi na mestu ugriza takoj dobijo oteklino, vendar ta praviloma hitro uplahne. V kolikor vaš kosmatinec ob vsakem ugrizu vedno dobi oteklino, zaradi tega obisk veterinarja ni potreben,” pove veterinarka.

Vedno upoštevajmo navodila proizvajalca

Vsa zaščitna sredstva niso primerna za vsakega psa in ko se odločimo za neko vrsto zaščite, je ključno, da se dosledno držimo navodil proizvajalca. Pri tem je ključna teža in starost živali. Ampule lahko kužek dobi že po dopolnjenem šestem tednu, precej zaščitnih sredstev pa za mladičke ni primernih.

“Strogo se je potrebno držati navodil proizvajalca. Določena sredstva so primerna tudi za mladiče, druga le za odraslo žival. Veterinar vam bo vrsto zaščite svetoval tudi glede na splošno zdravstveno stanje živali,” pove sogovornica.

Manj agresivna, bolj naravna sredstva pri dejavnih psih, ki so veliko v naravi, žal velikokrat niso dovolj dobra zaščita. Pri ampulah ter tabletah pa veterinarji včasih zabeležijo tudi neželene stranske učinke.

Obstajajo sredstva le za pse, sredstva le za mačke, sredstva primerna za oboje in sredstva izključno za pse, ki so za mačke življenjsko nevarna.

“Lahko so prisotne lokalne reakcije na koži, ali hujše reakcije. Žival je po zaščiti treba opazovati in, če ji določena vrsta zaščite ne odgovarja, jo zamenjamo,” pove Usarjeva ter opozarja, da lastniki kakega izmed ključnih podatkov o zaščiti tudi spregledajo: “Obstajajo sredstva le za pse, sredstva le za mačke, sredstva primerna za oboje in sredstva izključno za pse, ki so za mačke življenjsko nevarna. Nujno torej upoštevajte priporočila proizvajalca, nasvete veterinarja ali prodajalca.”
Kdaj zaradi klopa obiščemo veterinarja?

Kot pri ljudeh, je tudi pri živalih tako, da imajo klopi nekatere “raje” kot druge. Ali bo pes dobil klopa je v veliki meri odvisno tudi od tega, kje se giba, kak tip dlake ima in nenazadnje od njegovega temperamenta.

Preventiva je ključna, ko pa nas karkoli skrbi, oziroma vemo, da je imel naš pes veliko prisesanih klopov, pa obiščemo veterinarja, ki bo odvzel vzorce krvi in opravil potrebne preiskave.

“Preventiva je ključna, ko pa nas karkoli skrbi, oziroma vemo, da je imel naš pes veliko prisesanih klopov, pa obiščemo veterinarja, ki bo odvzel vzorce krvi in opravil potrebne preiskave. Odločil se bo za hitri test ali pa poslal kri na natančnejše preiskave v laboratorij,” sogovornica pojasni potek preiskav.

Lahko ljubljenček klope prenese tudi na ljudi?

Klopi so oportunisti. Rabijo vir hrane in, če ga bo ljubljenček na dlaki prenesel na kavč, ne bo čakal na žival, ampak se bo prisesal na prvo živo bitje, ki pride mimo.

Prepričanje, da klopa žival ne more prenesti lastniku, je žal zmotno. “Klopi so oportunisti. Rabijo vir hrane in, če ga bo ljubljenček na dlaki prenesel na kavč, ne bo čakal na žival, ampak se bo prisesal na prvo živo bitje, ki pride mimo. Verjetnost torej obstaja in niti ni tako mala,” pojasni Usarjeva.