Cene hrane so se, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, v maju 2021 na letni ravni znižale za 2,7 %, na mesečni ravni pa zvišale za 0,3 %. Tudi v prvih petih mesecih tega leta smo zabeležili rast cen, in sicer 2-odstotno.

V primerjavi s prejšnjim mesecem se je v maju 2021 opazneje podražilo meso (za 0,9 %), kjer izstopajo podražitve ovčjega in kozjega mesa (za 13,1 %), svinjskega mesa (za 3,9 %) in perutnine (za 2,8 %). Cene svežega sadja so se v povprečju zvišale za 4,7 %, jajc za 2,9 % ter olj in maščob za 1,1 %. V maju je bilo tudi kar nekaj pocenitev. Izstopale so nižje cene sveže zelenjave (za 4,6 %), svežih rib (za 1,9 %) in čokolade (za 1,8 %). Na letni ravni so se najbolj podražili ovčje in kozje meso ter krompir (za 21,1 oz. 13,6 %), na drugi strani pa se je pocenilo sadje (za 13,8 %).

Cena hrane, ki je pomemben sestavni del potrošnike košarice, bo zagotovo vplivala na višino inflacije

Prof. dr. Rasto Ovin, ekonomist, dolga leta redni profesor za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil med leti 2003 in 2007 tudi dekan, od leta 2014 pa je dekan DOBA Fakultete, kjer je nosilec predmetov s področja makroekonomije, nam je povedal, da ima v potrošniški košarici hrana toliko večji pomen, kolikor nižja je povprečna raven prihodka. “Za tiste, ki se težje prebijajo skozi življenje, to pomeni veliko porast cen. Povišanja so tudi v drugih dejavnostih, recimo v gradbeništvu, ponekod manjkajo celi sklopi rezervnih delov oziroma surovin. Inflacija se pojavlja. Zdaj je zelo pomembno, da bo država to priznala, saj je potrebno v času inflacije predvsem zaščititi tiste, ki so plačani iz transferjev, torej upokojence in ljudi z raznimi podporami.  Njim se pokojnine in podpore spreminjajo glede na statistiko.Ti ljudje so največji poraženci inflacije. Če ni inflacije, so stvari stabilne. Potem je smiselno varčevati, načrtovati na daljši rok.”

Zdaj je zelo pomembno, da bo država to priznala, saj je potrebno v času inflacije predvsem zaščititi tiste, ki so plačani iz transferjev, torej upokojence in ljudi z raznimi podporami.  Njim se pokojnine in podpore spreminjajo glede na statistiko.Ti ljudje so največji poraženci inflacije.

Ovin nadaljuje, da smo dolgo časa celo želeli inflacijo, ki bi bila normalna za delovanje gospodarstva. “S strani centralnih bank je ta ocenjena na 2 odstotka. Ta inflacija omogoča dovolj novih prihodov na trg, v zadnjem desetletju in še nazaj pa smo se srečevali predvsem z deflacijo. Sodeč po načrtih  Evropske in Ameriške centralne banke za kvantitativno sproščanje ni videti strahu pred inflacijo, ampak glede na to, kako se gibljejo blagovni fondi, denar zgublja vrednost. Nekateri so bili kar veseli, ko je prišlo do prve rasti cen, ampak ta se lahko, glede na razmere na trgu, še nadaljuje. Tako da velja tisto: Če flirtaš z inflacijo, grozi, da se boš moral z njo poročiti.” 

Kljub višjim cenam hrane se odkupne cene pri kmetovalcih znižujejo

Po drugi strani pa so se odkupne cene pri kmetovalcih v času krize znižale, zato te cene ne pokrivajo stroškov prireje in pridelave. Odkupne cene kmetijskih pridelkov v prvem četrtletju 2021 so po podatkih SURS-a v povprečju za 4,7 % nižje kot v prvem četrtletju 2020. Cene sadja pri pridelovalcih so v povprečju nižje kot v marcu 2020. Nižja je tudi vrednost odkupljenega sadja, vrednost odkupljenih alkoholnih pijač pa višja kot v marcu 2020.

Povečujejo pa se tudi cene vhodnih surovin, so nam pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. “Trendi kažejo, da gre za svetovni ciklus dviga ravni cen, ki bo posledično še povečal finančne težave kmetov. Višanje cen vhodnih surovin na eni strani ter padanje odkupnih cen na drugi, bo pripeljalo še do slabšega dohodkovnega položaja slovenskih kmetov.” Po podatkih SURS-a so se cene inputov v kmetijstvu sv marcu 2021 v primerjavi s februarjem 2021 zvišale v povprečju za 1,4 %, v 1. četrtletju 2021 pa so bile v povprečju za 3,9 % višje kot v 4. četrtletju 2020.

Številni kmetje so morali oziroma morajo kljub bolezni opravljati svoje delo

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije še pojasnjujejo, da je žal  delovno silo na kmetijah zelo težko nadomestiti, sploh v času epidemije. “Tako so številni kmetje, kljub bolezni, morali in morajo opravljati svoje delo. V začetni fazi epidemije se je zagotovo povečala neposredna prodaja, slovenski potrošnik se je začel bolj zavedati pomena lokalne hrane ter pomena slovenskega kmeta. Kasneje so se potrošniki vrnili k običajnim nakupnim navadam znotraj trgovskih centrov. Nekaterih pridelkov (jabolka, krompir, vino, meso,…), tako sploh ni bilo mogoče prodati, saj je bil pritisk cenovno ugodnejše uvožene hrane, zaradi epidemije še večji. Prav tako je zaprtje javnih ustanov spremenilo nakupovalne navade ter tržne poti. Sicer pa so kmetje v enaki situaciji kot vse ostale poklicne skupine,” nam je povedala Tatjana Vrbošek, oddelek za odnose z javnostmi KGZS.

Realizacija nekaterih protikoronskih ukrepov je bila težko izvedljiva

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so se ob razglasitvi epidemije aktivno vključili v pripravo predlogov državnih pomoči za kmete. Sprejeti so bili številni protikoronski ukrepi, a njihova realizacija je bila pogosto težko izvedljiva. “Lahko pohvalimo, da so bile zelo hitro odprte tržnice za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov. V času krize je žal prišlo tudi do prepovedi prodaje na premičnih stojnicah ob cestah in drugje, kar je bilo nerazumljivo.”

Na zbornici izpostavljajo turistične bone, ki so pomembno prispevali k ohranitvi turističnih kmetij. Prav tako solidarnostni dodatek za starejše, ki je bil udejanjenje predloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in je omogočil pridobitev 300 evrov nepovratnih sredstev starejšim kmetom nad 65 let.

Na zbornici izpostavljajo turistične bone, ki so pomembno prispevali k ohranitvi turističnih kmetij. Prav tako solidarnostni dodatek za starejše, ki je bil udejanjenje predloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in je omogočil pridobitev 300 evrov nepovratnih sredstev starejšim kmetom nad 65 let. “Gre za kmete, ki so na starost ostali brez sredstev za preživetje, saj si varnosti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti tekom delovno aktivne dobe, zaradi slabega finančnega položaja na kmetiji, niso morali zagotoviti.”

Ob tem moramo dodati, da nismo zadovoljni z ureditvijo, ki izključuje hkratno prejemanje sektorske pomoči in mesečnega temeljnega dohodka.

Tako so bili kmetje in ostali deležniki upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in sektorske pomoči. “Ob tem moramo dodati, da nismo zadovoljni z ureditvijo, ki izključuje hkratno prejemanje sektorske pomoči in mesečnega temeljnega dohodka. Menimo namreč, da temeljni dohodek nadomešča izpad dohodka posameznika, medtem ko bi sektorska pomoč morala biti namenjena ohranitvi dejavnosti. Ob dejstvu, da je zakonodajalec drugim kategorijam, torej samostojnim podjetnikom in družbenikom ter nasploh delodajalcem, omogočil prejem več vrst pomoči hkrati. Morda izpostavimo še ribogojce, ki se jim je zaradi zaprtja javnih zavodov skoraj popolnoma zaprl promet. Žal zaradi neurejenega pravnega statusa niso bili upravičeni do pomoči. Ribogojci namreč niso registrirani kot kmetje, ker imajo vodne in ne obdelovalnih površin.”