V letošnjem prvem polletju smo proizvedli 6,7 TWh, porabili 7 TWh in uvozili 0,3 TWh električne energije. Pri tem je upoštevana celotna polletna proizvodnja NEK-a (3 TWh). S spodnjega diagrama lahko razberemo, da v mesecu oktobru električno energijo ves čas uvažamo. Uvoz niha med od 1000 do 400 MW. V prejšnjih mesecih, pred oktobrom, je Slovenija v običajnih razmerah električno energijo zjutraj in zvečer izvažala, ponoči in preko dneva pa uvažala.

Vir: eles.si

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) v enem mesecu proizvede približno 0,5 TWh elektrike. V oktobru NEK ne bo delovala, torej bomo pridelali približno 0,25 TWh dodatnega uvoza (za drugo polovico od 0,5 TWh mora od drugod uvoziti Hrvaška).

Potem ko se britanska vlada že pripravlja na morebitne redukcije elektrike in o njih razmišljajo tudi v Franciji in Nemčiji, nas je zanimalo, ali tovrstne scenarije predvidevamo tudi v Sloveniji. Vprašanja na to temo smo posredovali na Ministrstvo za infrastrukturo.

Ali na ministrstvu predvidevate redukcije električne energije za večje porabnike (Talum, žičniške naprave, …) in pod katerimi pogoji?

Nikakor ne smemo mešati redukcij z ukrepi, ki jih v EU pripravljamo v povezavi s sedanjim stanjem pri oskrbi z zemeljskim plinom in električno energijo. Med redukcije sodijo tako omejevanje industrijskih odjemalcev kot tudi odklapljanje dela odjemalcev v primeru, ko se rešuje stabilnost elektroenergetskega sistema. V celotni EU bodo vlade sprejele ukrepe za zmanjševanje porabe, ki pa ne vključujejo odklapljanja uporabnikov. Ti ukrepi so in bodo sprejeti ravno zato, da do odklapljanja ne bo prišlo. Talum je npr. zaradi visokih cen proizvodnjo primarnega aluminija zmanjšal že na 12 odstotkov. Lahko, da bodo že visoke cene elektrike za industrijo porabo zmanjšale v tolikšni meri, da dodatni ukrepi sploh ne bodo potrebni.

So v kriznem scenariju predvidene tudi redukcije električne energije za gospodinjstva?

Uporabnike (vključno z gospodinjstvi) se izklaplja le v skrajnih razmerah, ko v omrežju ni mogoče zagotoviti zadosti moči, da bi napajali vse uporabnike. V takem primeru se izklopi tiste, kjer je to mogoče najhitreje in je učinek največji. Z izklopi se sistem uravnoteži, kar omogoči, da ostali ostanejo napajani. Če se sistem ne uravnoteži, pride do razpada in brez elektrike ostanejo vsi.

Takšnih odklapljanj nismo imeli v Sloveniji že nekaj desetletij in tudi v letošnji zimi jih ne pričakujemo.

Distribucijske družbe imajo izdelane postopke izklapljanja v takšnih primerih. Takšnih odklapljanj nismo imeli v Sloveniji že nekaj desetletij in tudi v letošnji zimi jih ne pričakujemo. Kljub temu morajo biti postopki za tak dogodek vedno pripravljeni. Tudi železarne, Talum in steklarne so v te postopke vključeni, še prav posebej zaradi svojih posebnih tehnoloških posebnosti in zaradi velike moči odjema. Odklopi se v primeru neravnotežja v omrežju, ko začne padati frekvenca, izvedejo avtomatsko. Izklopi se toliko izvodov iz RTP, kolikor je potrebno, da se frekvenca stabilizira. Na izvodih so večinoma pomešani vsi uporabniki: gospodinjski in negospodinjski.

Del kriznega scenarija je tudi vsesplošno varčevanje z električno energijo. Kaj bo to konkretno obsegalo?

Razen obveznega zmanjšanja temperatur v javnih stavbah (ki sicer ni povezano le z električno energijo) gre predvsem za priporočila in ukrepe, pri katerih bodo odjemalci dodatno (poleg že tako višje cene) spodbujani, da bi porabili manj.

Če bomo uspeli porabo elektrike zmanjšati za 10 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti, bo zima zagotovo minila brez zapletov.

Če bomo uspeli porabo elektrike zmanjšati za 10 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti, bo zima zagotovo minila brez zapletov. Septembra je bil sprejet Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta v primeru resnih motenj z oskrbo tako na področju plina kot elektrike dopušča možnost, da vlada v času razglašenih stopenj tveganj omejuje temperature zraka na namen ogrevanja in za osvetljevanje.