Kot smo že poročali načrtuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dva posega v zakon o delovnih razmerjih. Prvi osnutek novele zakona, ki velja za delavsko ustavo, je že predmet pogajanj na ESS. Predlog med drugim predvideva možnost 30-urnega polnega delovnika.
Ali je 30-urni delovnik v Sloveniji zares uresničljiv in kakšne težave bi lahko predstavljal, so za nas pojasnili na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Pogajanja se še niso začela
Uvodoma so za nas pojasnili, da se pogajanja glede navedene spremembe tedenskega delovnega časa še niso začela.
“V ZSSS pričakujemo, da se bodo pogajanja za spremembo ZDR-1, kamor sodi tudi področje urejanja delovnega časa, pričela v mesecu januarju 2023,” so še dodali.
Vsekakor pa je v primeru 30-urnega delovnega tedna zelo pomembno, da je govora o polnem delovnem času, o nezmanjšanem plačilu za delo s polnim delovnim časom, o nezmanjšanih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so še poudarili.
ZSSS: 30-urni delovnik je v Sloveniji uresničljiv
Polni delovni čas, ki bi trajal 30 ur na teden, je po prepričanju ZSSS uresničljiv. A ne takoj in ne v vseh dejavnostih, zlasti tam kjer delovni proces poteka v okviru “ruskega turnusa” ali pa 24 ur. Obstajajo pa dejavnosti, kjer je uvedba 30 urnega delovnika možna že danes.
“Gre predvsem za nekatere storitvene dejavnosti (npr. trgovina) medtem ko je v nekaterih proizvodnih dejavnostih potrebno nekaj več napora za uvedbo 30 urnega delovnega tedna,” so dodali.
Prednosti bi občutili tako zaposleni kot podjetja
Dosedanje raziskave krajšega delovnega tedna kažejo veliko prednosti. Tako za zaposlene prinaša na primer lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, več časa za počitek, več časa za družino in urejanje osebnih zadev. A korist nimajo le zaposleni, ampak tudi podjetja, tako se zmanjša absentizem, poveča se produktivnost, večje je zadovoljstvo zaposlenih, boljša je tudi delovna klima.
“Prav tako krajši polni delovni čas, 30 urni delovni teden, omogoča delodajalcu, ob ustrezni organizaciji delovnega procesa, tudi prihranek na področju energije, stroškov poslovanja in podobno,” so za nas še dodatno pojasnili.
Vsekakor pa je pomembno, da se zaradi krajšega polnega delovnega časa ne zmanjša plača zaposlenega.
Uvajanje krajšega delovnika predstavlja nekaj pasti
Postopno uvajanje krajšega polnega delovnega časa (npr. 30 ur tedensko) ali kot je ministrstvo nakazalo, prostovoljnost tovrstne uvedbe, seveda postavlja kar nekaj izzivov za zakonodajalca in socialne partnerje. Zlasti v podjetjih, pri delodajalcih, kjer vsi zaposleni ne bi opravljali delo v enakem polnem delovnem času, ampak bi le ta bil različen, saj bi se razlikoval glede na vsebino dela.
Prav tako je potrebno urediti vprašanje odnosa med krajšim delovnim časom in krajšim polnim delovnim časom. Tudi z vidika invalidskega zavarovanja in zmožnosti opravljanja dela v krajšem delovnem času.
“Skratka izzivov je v tem primeru kar nekaj. Vendar pa smo prepričani, da je skrajševanje polnega delovnega časa trend, s katerim je treba nadaljevati. Navsezadnje se je delovni čas skozi desetletja skrajševal. Iz 16 urnega delovnega dne na 12 urni in sedaj v večini primerov na 8 urni delovni dan. In ne vidimo razlogov, da se trend skrajševanja tedenskega delovnega časa ne bi nadaljeval. Zlasti, ker je pozitivnih učinkov precej več kot morda negativnih,” so zaključili na ZSSS.
Islandci delajo že manj
Islandija je krajši delovnik uvedla že proti koncu leta 2021. Tako je tam približno 86 odstotkov zaposlenih, ki delajo le 35 ur. Pred tem so nov sistem tri leta preizkušali v študiji z enim odstotkom zaposlenih. Rezultati so bili jasni: manj izgorelosti in srečnejši zaposleni z enako ali celo izboljšano uspešnostjo, poročajo tuji mediji.
Zaposleni vključeni v študijo, so se sicer bali zmanjšane produktivnost, a je bil ta strah zaman. Prav tako je prevladoval strah pred množičnim povečanjem nadur, zlasti v poklicih z določenim časom prisotnosti, a se to ni zgodilo. Temu so se izognili z različnimi oblikami novih slojev in omenjenimi dodatnimi digitalnimi orodji.
