Zakon o začasnih ukrepih za oblikovanje cen določenih naftnih derivatov bi po predlogu najvišje dovoljene marže za pol leta za dizelsko gorivo določil pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Trenutno so marže za vse tri naftne derivate določene pri 0,1150 evra na liter.

Predlagano je tudi, da se pri izračunu modelske cene dizelskega goriva šest mesecev ne bi upoštevala vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu. Ukrepi bi bili namenjeni omilitvi podražitve teh naftnih derivatov, pravijo predlagatelji.

Vlada meni, da zniževanje regulirane marže za pogonska goriva ni utemeljen in učinkovit ukrep

Alenka Bratušek (Svoboda) je predlog utemeljevala s primeri prihrankov ob točenju goriva za osebna vozila, tovorna vozila in traktorje. Cena litra dizla npr. bi bila ob nespremenjenih ostalih postavkah nižja za 5,59 centa oz. bi trenutno namesto 1,929 evra stal 1,8731 evra. Vlada je od vložitve predloga sicer že sama izločila biokomponento iz izračuna cene dizla. Kljub temu je Bratušek menila, da bili prihranki znatni in da bi bilo smiselno, da DZ predlog pošlje v nadaljnjo obravnavo.

Vlada meni, da zniževanje regulirane marže za pogonska goriva ni utemeljen in učinkovit ukrep za zniževanje maloprodajnih cen goriv, je povzel državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar. "Marža namreč predstavlja le enega od elementov končne maloprodajne cene, medtem ko na gibanje cen bistveno bolj vplivajo gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, menjalni tečaji, stroški logistike in davčne obremenitve," je povedal.

Marža omogoča pokrivanje stroškov poslovanja, med drugim stroškov zaposlenih, stroškov energije za delovanje servisov, vzdrževanje bencinskih servisov, logistike med servisi distribucije goriva ter vlaganj v infrastrukturo, je dejal. "Nadaljnje zniževanje marže bi zato lahko omejilo investicije, vplivalo na število in dostopnost prodajnih mest ter zmanjšalo zanesljivost oskrbe," je opozoril Žagar.

Koalicija predloga ne bo podprla

Bojan Podkrajšek (SDS) je dejal, da glede na ukrepe, ki jih je vlada vmes že sprejela, predlagani zakon ni potreben. "Vlada uporablja več instrumentov za blaženje cen goriv - regulacijo cen, marže, trošarine in druge dajatve, poleg tega je bil sprejet predvsem interventni zakon s po pomočmi njihovimi izpostavljenim sektorjem," je spomnil in poudaril, da ima vlada na podlagi zakona o kontroli cen boljše možnosti hitrega ukrepanja, kot pa če so marže določene z zakonom.

Martin Mikolič (NSi, SLS, Fokus) je dejal, da na maloprodajno ceno vplivajo predvsem dejavniki, na katere slovenski trgovci nimajo vpliva. V poslanski skupini menijo, da so bolj uspešni ciljno usmerjeni ukrepi, kot je zakon o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Robert Potnik (Demokrati) je poudaril, da predlog ni podprt z dovolj celovito ekonomsko analizo njegovih posledic. Pri takšnem ukrepu ni dovolj pogledati le, ali bi se cena na črpalki kratkoročno nekoliko znižala, ampak je treba oceniti tudi vpliv na trg, konkurenco, poslovanje distributerjev in predvsem na zanesljivost oskrbe, je dejal.

Poleg Svobode so podporo napovedali v SD in Levici, Resnica stališča ni predstavila

Namen predloga je omejiti cenovne pritiske in del bremena draginje pravičneje porazdeliti, je dejal Damjan Bezjak Zrim (SD). "Znižanje marž ne pomeni, da trgovcem odrekamo pravico do pokrivanja upravičenih stroškov ali razumnega poslovnega izida, pomeni pa, da v času izrazite draginje poslovni interesi ne smejo biti imeti prednost pred širšim javnim interesom," je poudaril. Gorivo je za velik del prebivalstva in gospodarstva osnovna potreba, zato je država dolžna oblikovati njihove cene in ga ne prepustiti zgolj interesom trga, je menil. Nataša Sukič (Levica) je dejala, da za veliko ljudi gorivo ni izbira, ampak nuja, ter da se s podražitvijo goriva zvišajo tudi cene osnovnih dobrin, kar poveča pritisk na celoten družinski proračun. V Levici na vprašanje cen goriv ne gledajo izključno kot na vprašanje trga, ampak bolj kot na vprašanje socialne pravičnosti, je dodala.

Ekstremne podražitve goriv že resno ogrožajo življenjski standard slovenskih gospodinjstev in hkrati močno hromijo konkurenčnost domačega gospodarstva, je predlog svoje poslanske skupine utemeljil Tomaž Lah (Svoboda). "S tem ukrepom bomo naftne trgovce zavezali, da del bremena energetske krize končno prevzamejo nase in se odpovejo delu dobička v korist skupnosti," je poudaril. Predlog so vložili, ker da so bili dosedanji vladni ukrepi prepozni, premalo učinkoviti ali pa so do potrditve Evropske komisije celo delno neizvedljivi, je dejal.

STA