Potem ko smo poročali o izjavi okoljskega ministra Jureta Lebna, da aktivnosti v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri ne bo in se postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta ustavi, so se na to odzvali tudi v Dravskih elektrarnah Maribor. Apelirati želijo, kot so zapisali, na ministrstvo, Vlado Republike Slovenije in ostale deležnike, da pred kakršnokoli končno odločitvijo opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja in se poišče rešitev, ki bo najprimernejša za vse deležnike, predvsem pa bo v dolgoročno korist državljanom Slovenije.

Pomembna sta dva dokumenta

Kot so sporočili iz tamkajšnje službe za komuniciranje, gre na osnovi medijskih poročanj in dokumentov, ki jih pripravlja Vlada Republike Slovenije, za dva dokumenta. »Prvi je predlog sklepa o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri in drugi predlog uredbe o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Javnost želimo seznaniti z nekaterimi dejstvi, za katera menimo, da pred takšno dokončno odločitvijo ne bi smela biti spregledana,« so zapisali.

DEM že od leta 2010 predlaga do dve novi hidroelektrarni

Kot pomembni dejstvi so navedli Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, ki je bila objavljena v uradnem listu, in še, da so DEM 2. februarja 2006 prejele Odločbo o določitvi koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo električne energije reke Mure. Odločba je predvidela osem potencialnih lokacij za hidroelektrarne.

»DEM smo po prejeti odločbi izvedle preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure in zaključek je bil, da je na celotnem območju koncesije možna omejena energetska raba z največ dvema hidroelektrarnama, poleg rekonstrukcije oziroma sanacije obstoječe male hidroelektrarne Ceršak. DEM že od leta 2010 predlagamo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji, ki bi bili izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure, o čemer smo tudi sproti obveščali zainteresirano javnost ter bili vedno pripravljeni na odprti dialog z Ministrstvom za okolje in prostor in nevladnimi organizacijami,« sporočajo iz DEM in dodajajo, da so 30. januarja 2012 ministrstvu za gospodarstvo (takratno ministrstvo pristojno za energetiko) poslali dopolnjeno Pobudo za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota na Muri.

Maja prejeli sklep o pripravi državnega prostorskega načrta

DEM so 16. maja 2013 od Vlade Republike Slovenije prejele sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri. »Na osnovi 4. točke smo, v sodelovanju s strokovnimi in ustrezno usposobljenimi inštitucijami, opravili vse potrebne študije in analize (gospodarstvo – Študija vplivov na razvoj gospodarstva, Študija turističnega razvoja, Študija razvoja kmetijstva, okolje – Študija vodnogospodarskih osnov za Muro, Študija kemijsko biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda, hidrogeološka študija, ihtiološka študija, študija gozdne biologije, študija – pregled narave, družba – študija vpliva na družbeno okolje), katerih rezultat sta bila izdelana dokumenta študija variant in okoljsko poročilo, ki smo ju ob koncu leta 2016 poslali ministrstvu za okolje in prostor,« sporočajo iz DEM.

Pripombe poslali na ministrstvo v prvi polovici leta 2018

Nosilci urejanja prostora so nato podali svoje pripombe, ki jim je sledilo dopolnjevanje okoljskega poročila, in dopolnjeno je bilo na ministrstvo ponovno poslano v prvi polovici leta 2018. »Na osnovi oddane končne verzije tega poročila bi se moralo ministrstvo opredeliti glede njegove tehnične (ne)ustreznosti, česar pa vse do danes ni storilo,« pišejo v DEM.

Z izravnalnimi ukrepi bi lahko nadomestili predvideno okrnitev narave

»Ocenjujemo, da je oddano okoljsko poročilo tehnično in vsebinsko ustrezno. Dejstvo pa je, da imajo učinki na varstvene cilje posameznih varovanih območij oceno ‘D’, ki pomeni bistven vpliv (objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku, z omilitvenimi ukrepi ne bi bil sprejemljiv) ter so potrebni tako imenovani izravnalni ukrepi, ki pa v oddanem okoljskem poročilu, v skladu z veljavno zakonodajo, niso smeli biti predstavljeni. Dodatne opravljene analize so pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje Mota lahko postane sprejemljiv za okolje. Glede na navedeno lahko ocenimo, da ministrstvo za okolje in prostor ni opravilo svoje naloge, s tem ko se ni opredelilo glede ustreznosti okoljskega poročila ter preskočilo tudi naslednje korake (postopek prevlade javne koristi) – preko katerega bi lahko ustavilo postopek, če bi se ugotovilo, da javna korist doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave prevladuje nad javno koristjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,« razlagajo na DEM.

Vsi postopki so bili opravljeni kakovostno

DEM in njihov edini družbenik, družba Holding Slovenske elektrarne, so vse postopke, ki so jih na osnovi prejetega sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje Mota na Muri izvedli v preteklih letih, dodajajo, opravili na strokovno kakovostnem nivoju ter z upoštevanjem vseh okoljskih in družbenih zahtev in omejitev. »Ves čas trajanja postopkov smo tudi transparentno obveščali deležnike in javnosti,« še poudarjajo.

Opozarjajo na precedens načina političnega odločanja

V primeru politično sprejete enostranske popolne opustitve projekta, ki bi lahko imel pozitivne učinke tudi na druga področja (npr. namakanje kmetijskih površin, urejanje poplavnih področij in podobno), opozarjajo še na precedens tovrstnega načina političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov.

»Namesto spoštovanja sprejetih zavez (povečanje deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije) ter načel pravne države (že začeti postopki umeščanja v prostor po veljavni zakonodaji) bomo priča prevladi parcialnih interesov brez upoštevanja širših koristi. S tem bo tudi ogroženo doseganje nacionalno dolgoročno zastavljenih okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev in zavez Republike Slovenije,« sporočajo in poudarjajo, da so v omenjenem obdobju za izdelavo vseh potrebnih študij nastali stroški v višini dobrih devet milijonov evrov. »V primeru sprejete odločitve o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode bodo ti stroški predstavljali škodo, ki bo nastala Dravskim elektrarnam Maribor. Kot gospodarska družba, ki deluje po načelih dobrega gospodarjenja, bomo primorani zahtevati povračilo vseh nastalih stroškov ter izgubljenega dobička,« se razlagajo.