Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Igor Kadunc je na včerajšnji seji programskega sveta RTVS napovedal, da bo vodstvo zavoda vladi predlagalo dvig rtv-prispevka, in sicer za 7,84 odstotka oziroma za en evro. Kot je dejal, argumenti za to so, pri čemer je navedel tako inflacijo kot tudi dvig plač zaposlenih v javnem sektorju.
Programski svet je namreč na današnji seji začel obravnavo programskih izhodišč RTVS za prihodnje leto. Po besedah predsednika sveta Cirila Baškoviča naj bi dokument sprejeli najpozneje do novembra. Izhodišča naj bi po današnji seji programskega obravnavale programske komisije, nato pa 17. junija še enkrat svet. V tem postopku pa bodo oblikovali napotke za vodstvo zavoda, ki bo čez polletje pripravilo predlog osnutka programskih izhodišč, skupaj s predlogom finančnega načrta.
Priprava programsko produkcijskega načrta zahtevna naloga
Je pa Kadunc danes opozoril, da bo priprava programsko produkcijskega načrta letos precej zahtevna naloga. Preden lahko natančno opredelijo, česa se lahko lotijo in kaj lahko delajo, morajo videti, s kakšnimi zmogljivostmi bodo razpolagali. S programskimi izhodišči so pripravili tudi izhodišča za finančni okvir ter se odločili vladi predlagati uskladitev rtv-prispevka, o čemer so pristojno ministrstvo na kratko že obvestili, celotno gradivo bodo iz hiše poslali v torek ali sredo.
“Ocenili smo, da bi bilo ustrezno, če bi se prilagoditev naredila v višini 7,84 odstotka,” je dejal Kadunc, ki je med drugim poudaril, da so na zavodu naredili racionalizacije in jih bodo morali tudi v prihodnje.
V svetniški razpravi je Matej Weissenbach pozval, naj vodstvo RTVS do prihodnjič pripravi realna izhodišča brez predvidevanj o povečanju rtv-prispevka. “V teh izhodiščih ni ne duha ne sluha o optimizaciji poslovno-produkcijskih procesov in uskladitve delovanja podsistemov,” pa je dejala Petra Ložar, ki se je prav tako spraševala o možnostih izvedbe zapisanega v programskih izhodiščih, če rtv-prispevek ne bo višji.
Nekateri svetniki so po drugi strani več pozornosti namenili programskim vsebinam. Janko Kos je denimo ocenil, da je predlog izhodišč asimetričen, preveč je v njem političnega, premalo ali skoraj nič kulturnega. Pri tem je opozoril na kar nekaj zanimivih in pomembnih obletnic iz svetovne literature in tudi slovenskega prostora.
Janez Juhant je menil, da bi moral tretji televizijski program ne le predstavljati politično dogajanje, ampak se tudi kritično ukvarjati s politiko. S tem se je odzval tudi na besede direktorice televizije Natalije Gorščak, ki je pred tem na seji pojasnila, da so tretji progam prilagodili zahtevam programskega sveta. Tako so po njenih besedah zmanjšali število oddaj, ki jih ponavljajo, in ga predvsem uskladili z njegovim osrednjim poslanstvom, da je to parlamentarni kanal.
Potrebovali bodo še naslednjih 20 let
Programski svet se je danes seznanil tudi s procesom digitalizacije programov arhiva RTVS in s tem povezanim vprašanjem avtorskih pravic. Predstavnik arhiva Bojan Kosi je pojasnil, da so radijske vsebine večinoma digitalizirane, pri televizijskih so v treh letih digitalizirali približno četrtino videotrakov, za preostanek pa bo po ocenah potrebnih še pet let. Pri filmskem gradivu, ki ga je treba predhodno obdelati in sanirati, pa bodo ob zdajšnji kadrovski ekipi in finančnih sredstvih potrebovali še naslednjih 20 let.
Je pa z digitalizacijo povezano tudi vprašanje avtorskih pravic, ki ga po besedah Luke Rupnika iz pisarne za avtorske pravice RTVS rešujejo od primera do primera. Kot so pojasnili vodilni v zavodu, so se nekateri avtorji odrekli nadomestilu za materialne pravice, se pa srečujejo tudi s previsokimi pričakovanji avtorjev oz. njihovih potomcev in pravnih zastopnikov. “Trenutno se s pisarno za avtorske pravice dogovarjamo, da bi vzpostavili nek cenik na podlagi honorarjev, ki so v hiši trenutno. To bi bila cena, ki bi jo avtorjem ponudili, in na podlagi tega, ali bi jo avtorji sprejeli, bi se odločili za nakup ali ne,” je dejala Gorščakova.
Celoten proces je tako povezan tudi s stroški, po besedah generalnega direktorja drugje v Evropi to sofinancirajo države, v Sloveniji so po njegovih besedah vso opremo in stroške krili bodisi iz delnic ali naročnine. Programski svet je v danes sprejetem sklepu podprl vodstvo pri urejanju tega področja.
Pri obravnavi poročila vodstva RTVS o realizaciji programsko produkcijskega načrta v prvih treh mesecih letos pa je bilo kritik svetnikov deležno predvsem poročilo za Televizijo Slovenija, ob tem pa se je več svetnikov strinjalo, da vsake tri mesece poročilo res morda ni potrebno, da pa naj bo polletno in letno pripravljeno celovito, tudi z vidika ocene uresničevanja strateških usmeritev, in po metodologiji, ki jo je sprejel programski svet. V tej smeri je šel tudi sklep svetnikov.
STA
