Leto, ki je skoraj za nami, je zaznamoval zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026 v vrednosti 780 milijonov evrov, ki je v javnosti poskrbel za burno razpravo. Kot poroča portal Siol.net, so se zbirali tudi podpisi za referendum, vendar so ga s svojo odločitvijo preprečili ustavni sodniki.
Med najpomembnejšimi pridobitvami Slovenske vojske in celotne države, je nakup 72 milijonov evrov vrednega taktičnega transportnega letala C-27J Spartan, ki pa ga po mnenju kritikov ne potrebujemo. “Kupili smo tudi sistem za gašenje požarov, kar pomeni, da bo to letalo lahko gasilo tudi požare, saj bo lahko zajelo trikrat več vode kot helikopterji danes, ki ‘spuščajo’ to zgodbo,” je pojasnil generalmajor Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske.
Mejnike predstavlja tudi vojaško šolstvo
Med mejnike Slovenske vojske spada tudi vzpostavitev višje podčastniške šole in jasno opredeljeni cilji vojaškega šolstva. Kot so zapisali na spletnem portalu, se je trend zaposlovanja v vojski z vzpostavljeno vstopna točko obrnil navzgor. Vzpostavljena je bila tudi višja podčastniška šola v Mariboru in vojaški modul v šestem semestru študijskih programov različnih fakultet.
V prihodnje pa se želijo osredotočiti tudi na srednješolce, “ki imajo nedokončano srednjo šolo. Kar pomeni, da iščemo možnost, da bi s štipendijami dobili te fante in dekleta, jim omogočili dokončanje izobraževanja na srednji šoli in jih takoj po tem pritegnili za petletno, triletno, dvoletno pogodbo, a to je še stvar debate.”
Kot navaja spletni portal, je v stalni sestavi vojske nekaj več kot 6.300 pripravnikov. Če bi želeli uresničiti vojaške strateške cilje skladno z zavezami Republike Slovenije v Natu in Evropski uniji, bi vojska morala zagotoviti 10.000 pripadnikov mirnodobne sestave Slovenske vojske. “Če pademo pod število šest tisoč, pa bomo morali, po besedah načelnika generalštaba, konkretno razmisliti o tem, kakšno vlogo oziroma nalogo naj bi sploh Slovenska vojska še imela,” so še zapisali na portalu.
