V novembru je območje Bovca streslo kar sedemnajst potresov, medtem ko se je po Sloveniji zgodilo trideset potresov, po podatkih Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje. Najmočnejši od teh potresov z magnitudo 2,3 se je zgodil v ponedeljek. Tla je minuto čez polnoč streslo tri kilometre vzhodno od Bovca. K sreči ni poročil o škodi, vendar se poraja vprašanje, ali takšna pogosta potresna aktivnost nakazuje možnost močnejšega potresa v prihodnosti.

Lahko pričakujemo močnejši potres?

Seizmologa Barbara Šket Motnikar in Miha Lanjšček z urada za seizmologijo za Slovenske novice pojasnjujeta, da ni nujno, da pogosta potresna aktivnost vodi k močnejšemu potresu. Nekoč so ljudje verjeli, da na območju Slovenije vsakih sto let pričakujemo močnejši potres, vendar pa ta trditev ne drži. Prav tako nimajo nobenih dokazov, ki bi kazali na bližajoči se močnejši potres.

Seizmologi poudarjajo, da čeprav se je potresna aktivnost v okolici Bovca v zadnjem času nekoliko povečala, to še ne pomeni, da bo sledil močnejši potres. Potresi se ne dogajajo enakomerno v času, in njihovo napovedovanje je izredno težavno. Kljub temu pa poudarjajo pomembnost pripravljenosti na potres. Tako posamezniki kot družba naj upoštevajo navodila civilne zaščite o ravnanju pred, med in po potresu ter sledijo pravilom potresno odporne gradnje.

Ocenjevanje verjetnosti potresa

Strokovnjaka sta mediju tudi razložila, kako stroka ocenjuje verjetnost potresov. S pomočjo verjetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti lahko določijo, kolikšna je povratna doba za potrese določene velikosti ali intenzitete na določenem območju. Na primer, za območje Bovca bi lahko pričakovali potres intenzitete VI po evropski potresni lestvici (EMS-98) v povprečju na vsakih 25 let, potres intenzitete VII na vsakih 80 let ter potres intenzitete VIII na vsakih 230 let, še navede medij.

Glede na te ocene pa seizmologi ne morejo natančno napovedati, ali smo na območju Bovca že “čez rok” za močan potres. Povratna doba je verjetnostni koncept, ki velja predvsem v daljšem časovnem obdobju, zato ni mogoče natančno določiti, kdaj bi lahko pričakovali močnejši potres.

Prehitimo potres

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes potrdil predlog resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. Dokument opisuje pretekle potrese, stanje stavbnega fonda in ocenjuje posledice morebitnega močnega potresa. Prav tako vsebuje ukrepe za upravljanje potresnega tveganja, vključno z ozaveščanjem javnosti in izboljšanjem potresne odpornosti stavb. Po ugotovitvah seizmičnega stresnega testa je med šest in 14 odstotkov stavbnega fonda v Sloveniji potresno ogroženih, kar pomeni, da v teh stavbah živi od 130.000 do 300.000 ljudi.

Odbor za okolje je sprejel predlog resolucije o tej temi ter akcijski program za zmanjšanje potresnega tveganja, ki naj bi bil pripravljen v dveh letih po sprejemu resolucije. Kljub temu, da so bili nekateri člani odbora zaskrbljeni zaradi pomanjkanja konkretnih ukrepov in financiranja, so predlog resolucije v celoti potrdili.