Kljub epidemiji covid-19, ki je prizadela in močno posegla v delovanje marsikaterega podjetja, je mariborsko podjetje Surovina eno tistih, ki kljub vsem preprekam še vedno piše svojo zgodbo o uspehu. Ajda Pleterski, vodja pravne in kadrovske službe v mariborskem podjetju Surovina pove, da je letošnje leto podjetje postavilo še pred večji izziv, saj jih je prizadel požar, a so posledice uspešno odpravili. Hkrati je pred Surovino tudi pomembna naloga usklajevanja z novimi uredbami, vlada je namreč uvedla nekaj sprememb, ki posegajo na področje ravnanja z odpadno embalažo in varstvom okolja, kar nujno zadeva tudi mariborsko podjetje Surovina.

Kako v podjetju, ki zaposluje 350 ljudi, obvladujete covid krizo? V 2020 ste se skorajda istočasno spopadali tako s požarom kot covidom.

“Leto 2020 nas je resnično postavilo pred preizkušnjo. V mesecu marcu smo imeli na poslovni enoti na Teznem obsežnejši požar, v istem obdobju pa smo se vsi srečali še z nečim povsem novim – epidemijo virusa covid-19.

Danes lahko z olajšanjem rečem, da menim, da smo preizkus prestali.
Tudi t.i. covid krizo smo prebrodili precej dobro, brez večjega števila okužb, z nemotenim procesom dela vse do danes, je pa bilo to nedvomno za vse nas izredno naporno in zahtevno obdobje.

Dejstvo je, da je delovanje naše dejavnosti nujno potrebno za državljane in gospodarstvo, ne glede na razmere, v katerih smo se znašli, zato si okrnjenega dela proizvodnje skorajda ne moremo privoščiti. Odpadki namreč vsakodnevno nastajajo ne glede na virus, za njih je potrebno poskrbeti. Zadovoljno lahko povem, da je vseh, več kot 20 poslovnih enot Surovine, ves čas vse do danes delovalo nemoteno, za kar gre zahvala prav vsem zaposlenim. Imamo namreč izjemne ljudi, ki so z doslednim upoštevanjem ukrepov in dodatnimi prizadevanji izredno prispevali k zagotavljanju zdravega in varnega delovnega okolja ter k dosegi skupnega cilja – ostati zdravi.”

Ali se je večina zaposlenih cepila? Kako zagotavljate varno in zdravo delo?

“Veliko zaposlenih se je že odločilo za cepljenje, drugi še ne. Vsekakor je to en izmed načinov s katerim verjamem, da bomo lažje obvladovali širjenje virusa in s tem zagotovili varno okolje. V ta namen smo se odločili tudi za denarno nagrajevanje zaposlenih, ki so cepljeni. Ves čas pa seveda upoštevamo tako predpisane kot naše lastne ukrepe. Uvedli smo delo od doma, redno izvajamo samotestiranja, testiranja ter seveda vse higienske ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.”

Če se vrneva na požar. Ste posledice že povsem odpravili in katere dodatne ukrepe ste sprejeli za preventivo v prihodnje?

“Posledice požara smo odpravili, danes na tem mestu stoji sanirana hala v kateri poteka zadnja faza vgradnje najsodobnejše protipožarne tehnologije, ki bo zagotavljala avtomatsko detekcijo in samodejno gašenje požara.”

Pa če se dotakneva še embalaže in nove uredbe, ki ureja to področje. Je to rešitev za kupe na komunalah ali gre ponovno zgolj za kozmetične popravke?

“Nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži, nedvomno prinaša pomembne novosti. Zagotovo je najpomembnejša ukinitev praga 15t za nastanek obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.

Navedena meja je bila namreč previsoka, zaradi česar je prihajalo do presežnih količin odpadne embalaže, za katero ni bilo plačano ravnanje. Te so se odražale predvsem v zloglasnih kupih mešane odpadne embalaže, ki so nepobrani ostajali na komunalah in so žal metali slabo luč na celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo. Ta, po mojem mnenju, sicer ni slab, je pa še vedno potreben določen popravkov oz. sprememb.

Z novo uredbo količinskega praga ni več, kar pomeni, da imajo po novem vsa podjetja, ki dajejo embalažo na trg RS, ne glede na količino, obveznost zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo in tako plačevanja embalažnine, kar lahko izpolnijo z vključitvijo v družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE).”

V medresorskem usklajevanju je nov Zakon o varstvu okolja, ZVO-2, ki med drugim na novo ureja tudi sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Navedena novost predvideva delovanje samo ene organizacije za posamezen tok odpadkov. Kaj to pomeni za vas?

“Predlog ZVO-2 na področju PRO vzpostavlja monopol, skupno izpolnjevanje obveznosti bo namreč za posamezen tok proizvodov mogoče samo preko ene organizacije oziroma t.i. sheme.

Navedeno pomeni, da dosedanja praksa, ko so se proizvajalci, za katere velja PRO lahko na trgu prosto odločali glede vključitve v posamezno shemo (na podlagi najugodnejših komercialnih in operativno izvedbenih pogojev) ter samostojna izbira izvajalca, ki bo na industrijskem dvorišču opravljal storitev ravnanja s posameznim tokom odpadkov, ne bo več mogoča.

Z navedeno ureditvijo sistema ter nezmožnostjo izbire ponudnika za ravnanje z odpadki posameznih tokov je upravičeno pričakovati posledice, ki jih prinaša monopolna ureditev – višja cena, slabše storitve in slabši razvoj.
V našem primeru to pomeni ukinitev vseh obstoječih DROE, trenutno nas je v Sloveniji šest, in vzpostavitev ene same organizacije. Reševanja problematike bi se bilo potrebno lotiti na drugačen način, ne z vzpostavitvijo monopola, ki na dolgi rok ne bo prinesel želenih učinkov. Menim, da MOP podcenjuje vplive, ki bi jih tovrstno poseganje v doslej prost gospodarski trg imelo tako z gospodarskega, okoljskega kot tudi socialno-ekonomskega vidika.”

Vendarle pa so predlagane spremembe v veliki meri posledica kupov odpadne embalaže na komunalah. Vam, shemam, se očita, da se izmikate svojim obveznostim, vi pa zatrjujete, da se ne. Lahko to zapleteno problematiko pojasnite na bolj enostaven, razumljiv način? V čem je dejansko problem?

“DROE vsa leta pobiramo odpadno embalažo skladno z okoljevarstvenimi dovoljenji, ki nam ne nalagajo pobiranja vse embalaže in hkrati ves čas pozivamo MOP, naj uredi zakonodajo ter vzpostavi podlago, da do kupov embalaže ne bo več prihajalo. Vlada je v letošnjem letu resda sprejela novo uredbo, ministrstvo pa nam, vse do danes, še ni spremenilo dovoljenj na način, da bi bili zavezani pobrati vso embalažo. Srž problema lahko ponazorim s slikovito analogijo: Samo s spremenjenim gradbenim zakonom še ni mogoče postaviti hiše – vse dokler ti pristojni organi ne izdajo ustreznega gradbenega dovoljenja. To so neizpodbitna dejstva. Enako je na embalažnem področju, kjer DROE še nismo dočakale ustreznih (okoljevarstvenih) dovoljenj, da bi lahko opravile svoje delo. Na koga bi v tem primeru morali kazati s prstom?”