To, da se bralne navade Slovencev bistveno niso spremenile, je bilo ugotovljeno z raziskavo bralne kulture in nakupovanja knjig v Sloveniji, ki je izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI. Zadnji rezultati raziskave so izšli poleti 2019.

Avtorji so prišli do treh temeljnih ugotovitev. Prva je ta, da je število tistih, ki ne berejo knjig, praktično enako tistemu iz leta 1973, ko je bila izvedena prva raziskava.. Zmanjšalo se je število posameznikov, ki redno berejo. Teh je bilo leta 2019 le 13 odstotkov. V mlajših generacijah se povečuje število tistih, ki berejo tudi v angleščini, leta 2019 jih je bilo 86 odstotkov.

Poleti nižja, a stabilna obiskanost knjižnic

V Mariborski knjižnici opažajo, da je njihov obisk stabilen. Po besedah direktorice je obiskanost sicer nižja kot preostali del leta, saj si obiskovalci čez poletje izposodijo več gradiva naenkrat za daljše obdobje.

V poletnih mescih letos je obisk podoben kot preteklo leto, je dejala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak. Preteklo leto je enote Mariborske knjižnice obiskalo 251 članov več kot letos. Letos poleti so zabeležili 58.225 obiskovalcev.

Poleti obiskujejo knjižnice predvsem zaposleni posamezniki, najmanj je srednješolcev. Obisk upokojencev je konstanten čez celo leto. “Ocenjujemo, da poleti berejo tudi posamezniki, ki med letom za to nimajo časa, dopust pa je priložnost, da se kaj nadoknadi,” pojasnjuje Turjakova.

Kaj beremo Mariborčani poleti?

V Mariborskih knjižnicah opažajo porast zanimanja za slovenske avtorje. “Veseli nas pa, da so vse bolj iskani slovenski avtorji, da bralci spremljajo nominacije za literarne nagrade in nagrajene avtorje. Tudi za te je v knjižnici čakalna vrsta in večje število rezervacij.”

Odrasli vsako poletje najraje posegajo po lažjem počitniškem branju, po kriminalnih romanih, poljudnih knjigah s področja zdrave prehrane, psihologije.

Najbolj iskani naslovi letos med odraslimi so:
Tadej Golob: Virus
Feri Lainšček: Kurji pastir
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Delia Owens: Tam, kjer pojejo raki
Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica
Mojca Širok: Evidenca

Mladi berejo različne avtorje skozi celo leto, se pa intenziteta izposoje knjig poleti občutno poveča.

Starši najmlajših članov si v poletnih mescih v večji meri izposojajo leposlovno in strokovno gradivo, vezano na poletje, sonce, počitnice, morske živali, pirate, izlete. Povečana je tudi izposoja gradiva, vezana na otroške igre, poskuse v naravi, razvedrilne miselne igre, otroške enciklopedije.

Otroci do 12. leta starosti si izposojajo splošne enciklopedije, za to starostno skupino izstopa izposoja stripov, ki se poleti še bolj izposojajo, kot sicer.

Med mlajšimi od 12 let so priljubljene tudi:
J. K. Rowling: Harry Potter
Enid Blyton: zbirka Pet prijateljev
Jeff Kinney: zbirka Dnevnik nabritega mulca
Dav Pilkey: zbirka Kapitan Gatnik

in stripi:
zbirka Garfield
zbirka Asterix
zbirka Pasji mož
zbirka Tintin in njegove pustolovščine

Najstniki radi berejo problemske romane, ki obravnavajo težave v družinah, smrt, ljubezen, droge, odraščanje, drugačnost, v veliki meri tudi fantazijske romane.

Tako so pri najstnikih, starejših od 12 let, priljubljene naslednje knjige:

John Green: Krive so zvezde
Rick Riordan: Percy Jackson in Olimpijci
Eoin Colfer: zbirka Srednji svet (Artemis Fowl)
L. N. Konc: Gremo mi v tri krasne
Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor
Damijan Šinigoj: Kjer veter spi

Večje zanimanje za e-knjige

V času epidemije se je zanimanje za e-knjige povečalo kar za štirikrat. “Takrat smo nakupili vse dostopne naslove e-knjig in odprli maksimalno število licenc,” pojasnjuje direktorica knjižnice.

Sicer epidemija ni imela pretiranega učinka na bralne navade Mariborčanov. Najbolj je na obisk knjižnice vplival prvi val, ko je bila knjižnica mesec in pol zaprta. Po tem obdobju so se bralci zelo počasi in previdno vračali. “Morda so se jim spremenile prioritete v življenju in so pomanjkanje dostopa do knjig kompenzirali s kakšno drugo dejavnostjo. Zagotovo je bila tu TV na prvem mestu. Trajalo je do jeseni, da se je obisk dvignil na številke v času pred epidemijo,” razlaga Turjakova.

V letošnjem valu pa so bile knjižnice odprte v omejenem obsegu in po posebnem režimu. Tako, da so imeli šolarji na razpolago gradivo za domače branje. Ostali pa so imeli na razpolago knjige za raznoliko branje, “za katero vemo, kako dobro lahko zapolni čas odmaknjenosti, osamljenosti, pomaga k socialni bližini, in to pri vseh starostnih skupinah.”