Ob zaključku čezmejnega dialoga, ki je danes potekal v Mariboru, sta predstavnika pristojnega slovenskega in avstrijskega ministrstva podpisala izvedbeni sporazum za nadgradnjo železniške povezave Maribor-Gradec. Z vlaganji na slovenski strani v vrednosti 190 milijonov evrov se bo v šestih letih povečala zmogljivost proge in skrajšal čas potovanja.

Trenutno ne zagotavlja standardov

Dobrih 15 kilometrov dolga proga Maribor-Šentilj kot del povezave Maribor-Gradec, ki pa je na baltsko-jadranskem koridorju in je pomembna povezava z Luko Koper, trenutno ne zagotavlja standardov interoperabilnosti. To pomeni, da proga Maribor-Šentilj nima ustrezne nosilnosti, kar predstavlja veliko oviro za povečanje zmogljivosti te proge in ne omogoča ustreznega prometa kompozicij, je ob današnjem podpisu sporazuma dejal podpisnik na slovenski strani, direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko.

Povečana zmogljivost proge

V prvi fazi bo proga Maribor-Šentilj nadgrajena tako, da bodo urejeni vsi nivojski prehodi, ki danes predstavljajo varnostno oviro. S tem se bo povečala zmogljivost proge z dobrih 60 vlakov na dan na 84 vlakov dnevno. Nato bosta zgrajena še viadukt in tunel. S to nadgradnjo bodo po Topolkovih besedah zagotovljene zmogljivosti, ki bodo zadoščale za nekaj časa, promet na tem odseku pa bo potekal bolj tekoče.

Vrednost projekta je trenutno ocenjena na dobrih 190 milijonov evrov

Zagotovljeno je delno financiranje iz državnega proračuna, okoli 80 milijonov evrov pa država računa, da bo pridobila iz evropskega kohezijskega sklada, kamor bo v kratkem prijavila ta projekt.

Direkcija za infrastrukturo bo postopke za oddajo del začela v letu 2017, nadgradnja bo predvidoma potekala do konca leta 2019, tunel in viadukt bosta zgrajena do leta 2022, je napovedal Topolko in dodal, da bo med nadgradnjo promet delno moten.

Cilj nadgradnje je, da se potovalni čas od Maribora do Gradca skrajša s sedanjih skoraj 70 minut na okoli 45 minut.

Nadgradnja bo torej potekala na obstoječi progi, hkrati pa se že pripravlja državni prostorski načrt za drugi tir na tej trasi, ta pa bo zgrajen glede na prometne potrebe kasneje, je dejal Topolko.

Zadovoljstvo z dialogom med Slovenijo in Avstrijo ter doseženim in danes podpisanim izvedbenim sporazumom sta poleg predstavnikov slovenske strani izrazila tudi nekdanji nemški minister za promet in gradnjo ter danes koordinator EU za baltsko-jadranski koridor Kurt Bodewig ter podpisnik sporazuma na avstrijski strani, predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, Thomas Spiegel.

Omenjena proga ena od šestih čezmejnih kritičnih točk

Bodewig je dejal, da je proga Maribor-Gradec ena od šestih čezmejnih kritičnih točk na baltsko-jadranskem koridorju, ki se bo z nadgradnjo rešila. Hkrati nadgradnja po njegovih besedah prinaša tudi možnosti za gospodarsko in siceršnje zbližanje regij na obeh straneh meje.

Konkretnih naložb na progi od meje s Slovenijo proti Gradcu ne načrtujejo

V Avstriji po današnjem podpisu sporazuma konkretnih naložb na progi od meje s Slovenijo proti Gradcu ne načrtujejo, ker je proga ustrezna glede na zdajšnje prometne tokove. Kot je povedal Spiegel, bodo v prihodnjih opravljali monitoringe in vlagali po potrebi. Ob tem je poudaril, da si v Avstriji zelo prizadevajo za preusmeritev tovornega prometa s cest na železnice, predvsem z vidika varovanja okolja.

Dejal je še, da sta s podpisom sporazuma Slovenija in Avstrija pokazali, da imata skupen pogled na razvoj čezmejnega območja, hkrati pa je po njegovem treba na projekt nadgradnje te železniške povezave gledati tudi širše, v povezavi z drugimi projekti na baltsko-jadranskem koridorju.

STA