Mariborska policija je novembra prejela več prijav o nagovarjanju mladoletnih oseb. Nekatere od teh neljubih dogodkov so se zgodili tudi v bližini šol, kjer so neznanci ogovarjali otroke, jim nudili bonbone ali jih celo privabljali v črn kombi.

Odziv otrok je različen

Kot je za nas pojasnil Heliodor Cvetko, univ. dipl. psiholog, psihoterapevt in supervizor v pokoju, prej zaposlen v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, dojemajo otroci informacije o sumljivih ljudeh v okolici šol na svoje predhodne izkušnje in predvsem glede na reakcijo njim najbližjih oziroma najpomembnejših ljudi.

“Otroci, ki so v odnosih, še posebej do neznanih ljudi zadržani, ali težko prenašajo, da jih kdo ogovarja ali sili vanje, so lahko zaradi takih novic dodatno vznemirjeni. Prav tako se lahko dodatno vznemirijo, če ob teh novicah doživijo panično reakcijo na primer starša, dedka, babice ali učitelja,” je pojasnil. Veliko otrok, predvsem mlajših, pa nima prave predstave, kaj pomeni “sumljiv človek”, zato potrebujejo glede tega jasna navodila.

Seveda lahko, pri kakšnem posameznem otroku tovrstni dogodek pripelje do dolgoročnih posledic: “Da je še bolj zadržan v odnosih, da postane anksiozen, da se strah dobesedno naseli v njem”.

Splet in uporaba telefona lahko dogodek naredi še bolj grozeč

Številni otroci danes uporabljajo pametne telefone, so na spletu in dobijo veliko informacij prav iz spleta. Kot je za nas pojasnil Cvetko, ima komunikacija po spletu, medsebojno “obveščanje”, govoričenje običajno za posledico efekt snežne kepe. To pomeni dalj časa kot se vali kepa ali v tem primeru informacija, večja je in bolj grozeča. In večjo škodo lahko povzroči.

Starši ne smejo povzročiti dodatne škode

Starši in vsi odrasli, ki so v kakršnikoli vlogi odgovorni za dobro otrok in skupnosti, so dolžni odreagirati.

“To pa tako, da ne povzročamo dodatne škode. Kar lahko storimo brez vednosti in vpletanja otroka. Storimo tako, da otroka dodatno ne strašimo in po nepotrebnem ne vzbujamo njegove pozornosti. Na primer vzpostavljanje režima v in okrog šole, preverjanje sumljivih oseb ali sumljivega dogajanja, spremenjeno prihajanje v šolo ali odhajanje iz šole,…”

Seveda je z otroci treba govoriti in jim dati jasna navodila, na primer, da ne smejo jemati stvari, kaj šele sedati v avtomobil kogarkoli, brez prisotnosti oziroma predhodnega dovoljenja staršev. Pa če se kaj takega zgodi, treba otroku dati vedeti, da takoj pove v šoli in doma.

Ta navodila otrokom morajo biti jasna in resna.

“Da bomo lahko gotovi, da jih bo otrok upošteval. Kaj vse bomo kot starši in odgovorni državljani storili zato, da bodo otroci res varni in zaščiteni (kolikor se le da), pa ni treba razpredati skupaj z njimi ampak postoriti brez vzbujanja njihove pozornosti,” je na koncu še pristavil Cvetko.