Čeprav imamo morda občutek, da pri nas izginotja niso pogosta, statistike kažejo drugače. „V zadnjih petih letih je bilo na območju Policijske uprave (PU) Maribor pogrešanih kar 312 oseb,“ razlaga Miran Šadl iz PU Maribor. Večina od teh je bila najdenih ali izsledenih, za štirimi osebami pa so se izgubile vse sledi.
„Pogrešana oseba je po eni izmed definicij tista, ki ni več vidna v okolju, v katerem je običajno živela ter se je prostovoljno ali drugače oddaljila od tega okolja ter ni znano, kam se je odpravila in kje se sedaj nahaja,“ razlagajo policisti.
Pri pogrešanih osebah je potrebno upoštevati sprejemljiv čas pogrešanja ter pretekle navade, običaje ter socialne stike in obnašanje pred pogrešanjem. »Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena,« pojasnjuje Šadl. Nekaj urna odsotnost osebe brez nenavadnih okoliščin še ne pomeni primera pogrešanja, medtem, ko moramo biti še posebej previdni pri odsotnosti starejših oseb, ki so se na primer odpravile na sprehod, pa se kljub temu, da je noč, niso vrnile. V primerih otrok je potrebno ukrepati takoj. Za prijavo ni potrebna 24-urna odsotnost, še dodajajo na PU Maribor.
V nekaterih primerih nekaj urna odsotnost odrasle osebe ne pomeni primera pogrešanja, posebej pazljivi moramo biti v primerih otrok in starejših oseb.
Policisti prav tako pozivajo, da lahko izginotje osebe prijavi vsak, ki je povezan z osebo. „Prijavitelj naj ob takšni situaciji navede največ možnih informacij, kot so fizične in psihične karakteristike osebe za katero sumi, da je pogrešana, kje je oseba bivala, kaj je delala ter podatke o sorodnikih in prijateljih ter fotografijo osebe,“ svetujejo.
Policija v nadaljevanju postopka po prijavi izvaja ukrepe v okviru zakonskih pooblastil, ki jih je potrebno storiti: od zbiranja podatkov, razgovorov, iskalnih akcij. Po ugotovitvi okoliščin lahko policija v iskalno akcijo nato vključi še sile za zašito, reševanje in pomoč. Kadar se organizira iskalna akcija osebe, ki ni nevarna, se lahko v iskanje vključi vsak, ki želi sodelovati.
