Med prebivalci Radvanja v Mariboru se je po poročanju Radia Maribor bliskovito razširila novica, da naj bi še pred poletjem ostali brez edine poštne poslovalnice na tem območju.

Ena od petih poslovalnic, ki ji grozi zaprtje

Občani opozarjajo, da bi to utegnilo hudo prizadeti zlasti starejše, ki so slabše mobilni, pa tudi številne turiste, ki obiščejo Pohorje. Svoje ogorčenje – kot še poudarjajo – nad nepremišljeno odločitvijo Pošte Slovenije bodo danes dopoldne podkrepili s protestom proti zaprtju poštne poslovalnice. Pošta v Radvanju je sicer le ena od 5-ih na območju mariborske mestne občine, ki naj bi jih zaprli.

Novica o zaprtju jih je močno presenetila

Radvanjčani so si, poroča omenjeni radio, še pred časom prizadevali, da bi bil delovni čas njihove edine poštne poslovalnice na Pohorski cesti daljši, s tem pa storitve dostopnejše. Zato jih je novica o zaprtju pošte močno presenetila. Morebitno zaprtje bi zelo prizadelo zlasti starejše, ki nimajo lastnega prevoza, jim je povedala Radvanjčanka Erika Hercog. Do najbližje pošte bi morali še dodatne 4 kilometre. Po besedah domačina in poslanca Državnega zbora Branislava Rajića pa proti zaprtju govori tudi dejstvo, da je Radvanje ob vznožju Pohorja del turistične ponudbe, zato je pošto smiselno obdržati tudi zaradi turistov.

Iskali pa bodo ustreznega pogodbenika

Iz Pošte Slovenije so sporočili, da bodo pošto v Radvanju predvidoma proti koncu letošnjega leta preoblikovali v pogodbeno pošto, iskali pa bodo ustreznega pogodbenika, ki bi opravljal dejavnost pogodbene pošte v sedanjih prostorih. »Poslovne prostore pošt 2109 MB (Trg revolucije 8) in 2229 Malečnik bo Pošta Slovenije poskušala prodati oziroma poiskati najemnika za kakšno drugo dejavnost in pošti zapreti. V primeru, da to ne bo izvedljivo, bo iskala ustreznega pogodbenika, ki bi opravljal dejavnost pogodbene pošte v sedanjih prostorih pošte. Pošti 2110 Maribor (Tržaška c. 5) in 2112 Maribor (Na trati 3) pa namerava predvidoma proti koncu letošnjega leta zapreti,« so dodali.

Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti

Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, še pojasnjujejo, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško …) drugega gospodarskega subjekta oziroma pogodbenika. »Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti (povečanje števila strank ipd.). Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše,« sporočajo in dodajajo, da pomisleke občanov razumejo, vendar: »Tudi Pošta Slovenije se mora prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije (e-substitucija) in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v EU.«

Upad pisemskih pošiljk in padec univerzalne poštne storitve

Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih zadnjih dveh letih beležijo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji (52-odstotni) in količina teh pošiljk se je že prepolovila. »Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 63-odstotni upad. Spremenjenim okoliščinam se prilagajamo tudi tako, da optimiziramo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt in v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 71-odstoten, medtem ko ima, denimo, Nemčija samo 0,1,  Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka,« so zapisali.

 Slovenija med evropskimi državami z višjo dostopnostjo omrežja

O ciljih Pošte Slovenije pa pravijo, da želijo ohraniti svojo prednost in dostop do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve. »S tem namenom moderniziramo in deloma centraliziramo svojo logistično mrežo. Pri optimizaciji dosledno sledimo splošnemu aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki nam nalaga predpisano gostoto omrežja, pri čemer velja poudariti, da sodi Slovenija med evropske države z višjo dostopnostjo omrežja, gledano skozi kriterij števila prebivalcev na pošto ali površine v kilometrih, ki jih pokriva ena pošta. Kot se dogaja tudi drugod po EU in svetu, se bo trend upadanja klasičnih pisemskih pošiljk nadaljeval, obseg paketov bo naraščal, to pa terja od vseh poštnih operaterjev določene prilagoditve,« so razložili in zaključili, da Pošta Slovenije v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto, ali pa za zaprtje pošte, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt.