Mariborski vodovod, ki danes slovesno obeležuje 115 let delovanja, je z več kot 1500 kilometri omrežja največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Začetki segajo v leto 1901, s čimer je Maribor po besedah direktorja Danila Burnača med prvimi v državi imel javno vodovodno omrežje.
Mestni vodovod so v Mariboru začeli graditi leta 1900, prve kaplje pitne vode pa so po ceveh pritekle leto kasneje, čemur je prisostvoval celo cesar Franc Jožef. Nov razmah je doživel po drugi svetovni vojni. “Mariborski vodovod je močno vplival na razvoj industrije v mestu, kar se pogosto pozablja. Pravzaprav je voda omogočila razvoj tekstilne in strojne industrije v mestu,” je Burnač pojasnil na današnji slovesnosti ob obletnici podjetja.
Mariborski vodovod upravlja z 1567 km vodovodnega omrežja
Več kot tretjino vodovodnega sistema so zgradili v zadnjih 15 letih. Danes Mariborski vodovod upravlja 1567 kilometrov vodovodnega omrežja in s pitno vodo oskrbuje dobro desetino prebivalstva Slovenije. Razteza se v 16 občinah severovzhodne Slovenije, kjer ima 49 vodnjakov, 127 vodnih zbiralnikov in 127 prečrpalnih postaj. “Dolžina omrežja je za dve dolžini Drave od izvira do izliva v Donavo,” je ponazoril direktor.
Mariborski vodovod, ki trenutno zaposluje 173 ljudi, je od leta 1996 delniška družba, katere več kot tri četrtine delnic je v lasti Mestne občine Maribor, tretjino pa si delijo ostale občine, ki jih oskrbuje z vodo. Po besedah Burnača si bodo tudi v prihodnje prizadevali predvsem za varno in zdravo oskrbo s pitno vodo, ki velja za eno najkakovostnejših v Sloveniji.
Vodovod si želi proste roke pri porabi sredstev iz omrežnine
Občine so v zadnjih letih zadrževale cene pitne vode, kar je negativno vplivalo na poslovanje podjetja. Burnač si želi, da bi komunalne službe imele proste roke tudi pri porabi sredstev iz omrežnine. “Dogaja se v zadnjih letih, da občine ta namensko zbrana sredstva omrežnine, ki služijo za vzdrževanje in nove investicije v vodovodno omrežje, nenamensko rabijo. Želja je, da bi to ostalo v pristojnosti komunalnih podjetij,” je povedal. “Če bomo želeli ta nivo in kvaliteto storitev oskrbe s pitno vodo nadaljevati tudi v bodoče, bo ta denar moral prihajati kot investicijski denar v vzdrževanje,” je dodal.
Obletnico danes praznujejo v družbi zaposlenih, predstavnikov drugih komunalnih podjetij v državi in predstavnikov občin pred sedežem podjetja v Mariboru. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je izpostavila, da se Slovenci zavemo pomena pitne vode šele takrat, ko nastopijo kakšne težave. “Voda je tista dobrina, ki je za nas ljudi osnovnega pomena, zato je takšnim obletnicam treba nameniti pozornost,” je dejala.
Aktivnosti za usravno pravico do pravice za pitno vodo
Spomnila je, da trenutno tečejo aktivnosti zapisa pravice do pitne vode v ustavo. “Vodovarstvena območja v Sloveniji se še vedno dopolnjujejo in sama pridelava oziroma zaščita vodnih virov je ena temeljnih nalog države,” je dejala ministrica. Spomnila je še, da je trenutno v zaključni fazi priprava načrta upravljanja z vodami, pri čemer si prizadevajo, da sredstva, ki se pridobijo iz dobave vode, vložijo nazaj v oskrbo.
V soboto bo v Mariboru sledila Komunaliada oziroma tradicionalno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki ga prirejajo od leta 1983. Poleg razstave komunalne opreme srečanje, na katerem po besedah Burnača pričakujejo več kot 3000 ljudi, nudi tudi priložnost, da se komunalni delavci pomerijo v delovnih in športnih tekmovanjih.
STA