Transport bolnih otrok med bolnišnicami ostaja velik problem

Na današnjem posvetu v Hotelu Habakuk, ki ga je priredila Klinika za pediatrijo UKC Maribor v sodelovanju z medicinsko fakulteto in Zdravniškim društvom Maribor, so namreč poleg pregleda najpomembnejših strokovnih dosežkov tudi izpostavili težave, s katerimi se soočajo pri svojem delu.

Transport problem za večje otroke

“Te se ne tičejo samo naše klinike, ampak na splošno obravnave pediatričnih bolnikov v državi,” je za STA pojasnila predstojnica in med drugim izpostavila problem transporta najhuje bolnih otrok med bolnišnicami, ki ga v zadnjih letih zaradi pomanjkanja zdravnikov niso mogli izvajati. Ker so dobili nekatere kadrovske okrepitve, upajo, da bodo te prevoze lahko ponovno vzpostavili prihodnje leto.

“Tudi če nam bo to uspelo, bo problematika še vedno pereča. Ta transport namreč obstaja predvsem za otroke, ki gredo v inkubator, za večje otroke pa je še vedno problem, kdo ga bo peljal recimo iz Maribora v Ljubljano, ali pa iz Slovenj Gradca k nam. Ta problem še ni rešen na nacionalni ravni,” je povedala Marčun Varda.

Za povečanje števila zaposlenih

Pozdravila je sprejetje državne strategije razvoja intenzivnih enot v Sloveniji za naslednjih deset let. “A to je šele na papirju, zdaj pa je treba to spraviti v življenje,” je opozorila. “Za dober kader, samo da ga osnovno izobraziš, potrebuješ šest do sedem let. Nato pa kader v takšni enoti potrebuje še vsaj pet let delovnih izkušenj, da je vešč takšnega dela.”

V preteklosti so imeli na mariborski enoti za intenzivno nego in terapijo otrok velike težave zaradi pomanjkanja zdravnikov, v zadnjih letih pa se stanje izboljšuje. Medtem ko so imeli prej sistemiziranih 15 delovnih mest za zdravnike, jih imajo zdaj 27. Od tega je zapolnjenih 22 mest. “Torej jih lahko zaposlimo še pet. A tudi če nam to uspe, bo to šele zadoščalo za normalno delo. Naša vizija je, da bi jih imeli 35 do 40,” je pojasnila Marčun Varda.

Povečanje števila zaposlenih bo nujno, če bodo večali število postelj v enoti, kot to zahteva prej omenjena strategija. “Po tem dokumentu bi Mariboru pripadalo 13 intenzivističnih postelj, zdaj jih imamo samo šest. Če želimo to uresničiti, nujno potrebujemo več kadra, na katerega moramo že zdaj misliti,” je še povedala in opozorila, da se mladi zdravniki zaradi zahtevnosti dela redko odločajo za to usmeritev. “Ljudje pač raje želijo mesta, kjer nisi tako izpostavljen, kjer ni toliko dežurstev, kjer ni toliko verjetnosti, da ti bo kdo umrl in boš zaradi tega po časopisih in na sodišču,” je dodala.

Vsaj dva centra sta nujna

Enota za intenzivno nego in terapijo otrok je bila v UKC Maribor ustanovljena maja 1987. Svoje mesto je dobila v novi stavbi klinike za pediatrijo, kamor se je preselila celotna pediatrična dejavnost, vključno z neonatalno. Tam je še danes.

“Kljub težkim časom preteklih let, ki so jih zaznamovali pomanjkanje osebja in opreme ter prezasedenost enote, nezavidljiv javni pečat pa dali medijsko odmevni klinični primeri, je enota uspela zadržati več kot primerno raven strokovnosti in obravnave najhuje bolnih otrok,” je v zborniku, ki so ga izdali ob 30-letni izpostavila Marčun Varda.

Potrdila je, da so bila na državni ravni prizadevanja, da se omenjeno enoto priključi ljubljanski, a so ministrstvo za zdravje uspeli prepričati, da Slovenija nujno potrebuje vsaj dva takšna terciarna centra. Lani se je v Enoti za intenzivno nego in terapijo UKC Maribor zdravilo 291 otrok, od tega 133 mlajših od enega meseca.

STA