Pred nekaj dnevi smo poročali o odlagališču odpadkov v Metavi in se vprašali ali nam zaradi odlagališča odpadkov v Metavi grozi ekološka katostrofa. O problematiki smo govorili s predsednikom sveta Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče  Jožefom Škofom, ki nam je opisal kako se težava vleče iz leta v leto, konkretnih rešitev pa ni. Skrbi ga, da se lahko zgodi ekološka katastrofa, krajani pa so v preteklosti večkrat opisovali, da iz hriba teče črna brozga, le-to naj bi zasipali z zemljo.

Obrnili smo se na Snago in jih povprašali ali so še vedno zadolženi skrbeti za obratovanje in vzdrževanje odlagališča v Metavi ter ali vzdrževalna dela financirajo sami. Zanimalo nas je tudi kolikšen strošek jim predstavlja omenjeno odlagališče in kaj bo z omenjenimi površinami, kjer so se nekoč kopičili odpadki, na dolgi rok. Ključno vprašanje pa je kako nevarni so tamkajšnji odpadki?

Snaga v skladu z odločbo o zaprtju odlagališč skrbi za tri zaprta odlagališča odpadkov: v Metavi, na Pobrežju in v Dogošah. Vsa tri odlagališča bremenijo poslovanje Snage za približno 250.000 evrov letno.

»Tekoča vzdrževalna dela na odlagališču in vse ostale stroške, povezane z nalogami, ki so nam s strani Agencije za okolje in prostor (ARSO) naložene v času nadzorovanega zaprtja odlagališča, krije podjetje Snaga samo,« povedo na Snagi. Vira za financiranje vzdrževanja zaprtih odlagališč lokalne skupnosti, katerih odpadki so na teh odlagališčih, še zmeraj niso uspeli najti.

In kaj bo z omenjenimi površinami, kjer so se nekoč kopičili odpadki, na dolgi rok?

»V skladu s slovensko okoljevarstveno zakonodajo Agencija za okolje in prostor v odločbi, ki jo izda ob zaprtju odlagališča, breme vzdrževanja zaprtih odlagališč naloži še za 30 let po samem zaprtju odlagališča. Gre torej za dolgotrajni proces, v katerem se odpadki razgradijo,« pojasnijo in dodajo, da sodobne tehnologije, ki jih uvajajo v zahodni Evropi sicer že nakazujejo na možnost, da so zaprta odlagališča tudi dragocen vir sekundarnih surovin, a smo v Sloveniji še daleč zadaj. »V tem trenutku nadzorujemo zaprta odlagališča in v skladu z odločbami izvajamo monitoringe in ostale predpisane procese, o rezultatih pa obveščamo ARSO.«

Kako nevarni so tamkajšnji odpadki?

Na Pobrežju in v Dogošah so se, kot pojasnijo na Snagi, v preteklosti odlagali komunalni odpadki, torej nenevarni odpadki. Medtem je bila Metava skladno z dogovorom med občinami, ki so to odlagališče uporabljale, odlagališče nevarnih odpadkov – pretežno industrijskih. »Zagotovo imajo vsa odlagališča na okolje določen vpliv, zato so tudi prizadevanja trenutne okoljske politike usmerjena v krožno gospodarstvo – fokus je torej na tem, da se odpadki predelajo in da se odlagališča počasi v celoti zaprejo. Evropska direktiva celo napoveduje zaprtje vseh še delujočih odlagališč do leta 2030,« še dodajo ob koncu.