Že več desetletij je jasno, da omenjeno odlagališče, ne ustreza sodobnim standardom ravnanja z odpadki. Krajani so podajali številne pritožbe, stekli so številni sestanki, a rešitev danes še vedno ni.

Odlagališče odpadkov nevarnih odpadkov Metava je pričelo delovati leta 1984. Vanj so odlagali nevarne industrijske odpadke predvsem iz industrije na širšem območju Maribora, med drugim žlindre, livarske peske, mulj z vsebnostjo težkih kovin ter ostanke barv in lakov. V to odlagališče so v preteklosti odlagali tudi po najmanj dva tisoč kubičnih metrov odpadkov na leto, nato so čez čas količino odpadkov zmanjšali. 1. novembra 2007 ga je Agencija za okolje zaprla. Že več desetletij je jasno, da omenjeno odlagališče, ne ustreza sodobnim standardom ravnanja z odpadki. Krajani so podajali številne pritožbe, stekli so številni sestanki, a končnih rešitev danes še vedno ni.

O problematiki smo govorili s predsednikom sveta Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče Jožefom Škofom, ki nam je opisal kako se težava vleče iz leta v leto, konkretnih rešitev pa ni.

»Imeli smo sestanek v gasilskem domu, tam so bili predstavniki iz Ministrstva za okolje in prostor in Mestne občine Maribor. Bilo je med drugim dogovorjeno, da v kolikor se krajevna skupnost strinja s tem odlagališčem, bodo vse od gasilskega doma pa do odlagališča zgradili cesto s pločnikom,« obljube, ki so bile dane pred več kot 30 leti, opisuje Škof. Obljubljeno naj bi bilo tudi, da bodo gasilci dobili novo gasilsko vozilo, a v vseh teh letih, se ni zgodilo nič.

Na zadnjem obisku, v času mandata župana Andreja Fištravca, naj bi Škof županu pokazal potok, kamenje je bilo popolnoma rdeče, prav tako brežina. Predstavniki Snage naj bi zato krivili bližnje sosede, ki so škropili jabolka. Poleg rdečih “znamenj”, so krajani v preteklosti večkrat opisovali, da iz hriba teče črna brozga, le-to naj bi zasipali z zemljo. »Nekdanji župan je obljubil, da bomo odlagališče odstranili, a jasno mi je bilo, da to ne bo mogoče.«

»Tu not so vozili od Jugoslovanske armije “vse živo”. Krajani so videli, da so tja vozili sode, ki so jih odvrgli kar na polivinilasto folijo. Ne mi reci, da je to tesno. Noter so sodi, ti zagotovo ne bodo več dolgo držali. Nihče ne more zagotoviti kaj je tam noter.«

Prizadeti naj bi bili številni okoliški krajani, ki so vlagali tožbe, a naj bi stvar v vseh teh letih zastarala, rešitev pa še vedno ni. Ljudje so se strinjali, da poiščejo nevtralnega izvajalca, ki bo naredil analizo odlagališča. »Pridobil sem vso dokumentacijo iz Avstrije, kjer so med drugim zapisali, da bi kontrolo izvedli v dveh fazah, prva naj bi znašala 40.000 evrov, druga pa 70.000 evrov. Župan in ljudje so se s predlogom strinjali. Vedel sem, da s tega ne bo nič, saj se nekdo boji, da pridemo do pravih rezultatov,« opisuje.

Takratno ministrico za okolje, naj bi seznanil s težavami, sama si je ogledala odlagališče in dejala, da se bo zavzela za to, da se zadevi končno pride do dna. »Občutek sem imel, da jo bodo kmalu zamenjali, in temu je bilo tako, funkcijo je izgubila.«

»Snaga keson v katerega se stekajo fekalije redno odvaža v čistilno napravo. Dokler ne bo ministrstvo pristopilo in dokončno nekaj naredilo, ne vidim nobene rešitve. Govori se marsikaj, tudi, da so ljudje na tem območju rakasti. Tako kot je sedaj tu, ne more ostati.«

Zgodi se lahko ekološka katastrofa

»Daleč največja žrtev je Snaga, ker ima s tem odlagališčem velike finančne težave.« Škof si želi samo to, da se zadeva dokončno razčisti in da se zgodba že enkrat zaključi, saj ima dovolj obljub. V času mandata sedanjega župana, se še niso sestali. »Vsi direktorji mestnih uprav do sedaj so bili zadolženi, da rešujejo ta problem v Metavi. Nihče do sedaj ni naredil čisto nič. Dobili so le odločbe, naredili pa nič v tej smeri. Sedaj je nastal zares velik problem, zgodi se lahko ekološka katastrofa. Če bi prišli na ogled iz Avstrije, sem prepričan, da bi nastal alarm.«

Kako nevarni so odpadki?

Obrnili smo se na Snago in jih povprašali ali so še vedno zadolženi skrbeti za obratovanje in vzdrževanje odlagališča v Metavi ter ali vzdrževalna dela financirajo sami. Zanimalo nas je tudi kolikšen strošek jim predstavlja omenjeno odlagališče in kaj bo z omenjenimi površinami, kjer so se nekoč kopičili odpadki, na dolgi rok. Ključno vprašanje pa je kako nevarni so tamkajšnji odpadki?