V Krajevni skupnosti Velka v občini Šentilj so pred dnevi s slovesno prireditvijo zaznamovali 68. krajevni praznik. Znova so obudili spomin na 16. oktobra leta 1943, ko se na Velki spominjajo padlih žrtev v boju za slovensko mejo. V ta namen vsako leto k spomeniku, ki stoji pred osnovno šolo na Zgornji Velki, položijo cvetje.
Pripravili so pester kulturni program in potrgali potomko Stare trte
Kulturni program na prireditvi, ki so jo tokrat z nedelje prestavili na soboto, so pripravili učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole (pevski zbor, gledališki krožek in plesna skupina), glasbena šola Munda, člani Pihalnega orkestra Občine Šentilj Paloma, člani moškega pevskega zbora in pevci ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru KUD-a Gabrijel Kolbič, duet Levja kri in Ljudski godci Marija Snežna. Himno na slovesnosti, ki je tokrat potekala na prostem, na prireditvenem prostoru, je v živo zapela Monika Bezjak.
Zbrane so nagovorili župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, predsednica Krajevne skupnosti Velka Vesna Knuplež in podžupnja občine Šentilj Lidija Šarić. Opravili pa so tudi trgatev potomke Stare trte in drugih trt iz katerih nastane vino, ki so na Zgornji Velki poimenovali žametno snežna zvrst.
Zaslužnim krajanom so podelili lanska in letošnja priznanja
Na prireditvi so podeljevali tudi priznanja. Plakete za večkratno darovanje krvi za leto 2020 so prejeli: Aleks Berlič (za 20-kratno darovanje krvi), Jože Breg (za 40-kratno darovanje krvi), Zinka Weber (za 50-kratno darovanje krvi), Alojz Breg (za 50-kratno darovanje krvi) in Feliks Kotar (za 70-kratno darovanje krvi).
Sledila je podelitev priznanj Krajevne skupnosti Velka za večletno delo in prispevek k razvoju kraja. Priznanja za leto 2020 so prejeli:
Karli Kvas – Z izredno požrtvovalnostjo od leta 2007 opravlja delo poverjenika v DU Velka ter aktivno deluje kot prostovoljec v projektu Starejši za boljšo kakovost življenja. S tem svojim nesebičnim delom pomaga pri ugotovitvah dejanskih potreb po pomoči starejših ljudi, saj dodobra pozna svoj teren. Jasno se drži mota, ki pove vse: “Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni.”
Prof. dr. Rajko Muršič – Raziskuje Trate in spremlja njihov razvoj vse od 80-tih let 20. stoletja. Izdal je obsežno znanstveno monografijo z naslovom Trate naše in vaše mladosti. Na grad Cmurek je pripeljal strokovnjake s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prispeval pri zasnovi muzeja norosti in pri postavitvi stalne razstave z naslovom Neskončne Trate norosti. Ekipo muzeja norosti s strokovnim znanjem podpira na sestankih na najvišjih nivojih – ministrstvih RS. Bil je tudi nepogrešljiv člen pri povezovanju in nastajanju dokumentarnega filma o Muzeju norosti.
Amir Muratović – Scenarist, režiser in montažer dokumentarnega filma Muzej norosti, ki je bil prvič predvajan na 1. programu RTV SLO 31.3.2020. Osnova za dokumentarec o muzeju norosti na Tratah je iz leta 2016, v začetku leta 2018 pa so se začele priprave. V dokumentarcu so zabeležena pričevanja tukaj živečih ljudi, prepletena s pričevanji o delu v takratni ustanovi, njihovih uporabnikih, njihovih življenjskih zgodbah ter prekrasne podobe kraja. Te zgodbe o Tratah, ljudeh, ki so tod delali, živeli in ustvarjali, je Muratović ponesel širom Slovenije, z obiskom festivalov in prevodom v nemški jezik, pa tudi širše v svet.
In še prejemniki priznanj krajevne skupnosti za doprinos k razvoju in prepoznavnosti kraja za leto 2021:
Anton Friš – Krajan Sladkega Vrha, rojen na Spodnji Velki. Je veseljak, ki je večino prostega časa namenil družbenemu življenju, kjer je bil zelo aktiven. Dolga leta je predsedoval gasilskemu društvu Paloma. Čeprav je bil gasilec, je njegovo srce hrepenelo po petju, zato se je leta 1971 priključil pevskemu zboru pod takratnim vodstvom Franca Bezjaka. Zbor je v tistih časih deloval v Sladkem Vrhu in se kasneje preselil na Zgornjo Velko. Za svojo vestnost in zavzetost so ga ostali člani leta 2006 izvolili za predsednika društva Gabrijel Kolbič, kjer je svoje delo opravljal vse do leta 2017. Čeprav je zdaj vodenje društva predal, kot sam rad reče, mladi generaciji, še vedno aktivno poje na domačih in gostujočih odrih.
Srečko Lorbek – Je nepogrešljiv tako v turističnem društvu, kakor v društvu upokojencev Velka. Ima spretne roke, ki rešijo marsikatero težavo. Z marljivim delom, vestnostjo in nesebično pomočjo je predan svojim nalogam. Njegovi izdelki, ki nastajajo ob neštetih večernih urah, so velikokrat odpotovali z marsikaterim društvom kot darilo tudi izven meja občine, za kar pa nikoli ni pričakoval plačila, vendar je s tem doprinesel k veliki prepoznavnosti kraja.
Branka in Zlatko Brečko – Od ustanovitve turističnega društva skoraj ni bilo aktivnosti in vsaj zadnjih dvajset let, ob pripravah dvorane ali odra ter vsega kar sodi zraven, tudi ob prazniku krajevne skupnosti, da ne bi bil Zlatko zraven. Po vseh svojih močeh pomaga in se trudi, da je delo čimprej končano ter pripravljeno za obiskovalce. Prav tako mu ni tuja skrb za okolje. Sam center kraja je pokošen, urejen in čist. Ni prireditve, kjer Zlatko ne bi bil pripravljen stopiti za žar in poskrbeti, da udeleženci prireditev ne ostanejo lačni. To mu je v posebno čast in predvsem veselje. Prav tako je aktiven član DU Velka, predvsem pri kegljačih in kartaših.
Z veseljem se lahko ozremo po oknih stavb na trgu Zg. Velke, saj jih, odkar zanje skrbi Branka, krasijo rože kot že dolgo ne. Od zgodnje pomladi pa tja v pozno jesen jih skrbno neguje, da so krajani lahko resnično ponosni na kraj. Morda se nekaterim zdi to samoumevno, Branka pa ve, da mora za takšen izgled dvakrat na dan prehoditi isto pot z zalivalko v rokah. Dejavna je tudi v turističnem društvu, kjer poprime za vsako delo.
Večina dogajanja je potekala na prostem
»Običajno je prireditev potekala v dvorani, letos smo jo pripravili na prostem. To se je izkazalo kot dobra poteza, saj je bil krajevni praznik zelo dobro obiskan,« nam je povedala predsednica Turističnega društva Klopotec Zgornja Velka in podžupanja občine Šentilj Lidija Šarić. Ob tem je dodala, da tudi letos v okviru krajevnega praznika ni manjkalo številnih aktivnosti: »Organizirali smo pohod, kegljanje, kartanje, športne igre, streljanje v različnih panogah, …«
V likovnem razstavišču poročne dvorane je bila na ogled razstave del s 15. Kolbičeve kolonije
Ob tem so v prenovljenih prostorih poročne dvorane razstavili likovna in slikarska dela, nastala na 15. Kolbičevi likovni koloniji. Ta vedno poteka v tednu pred krajevnim praznikom. V tem času je likovna sekcija KUD Gabrijel Kolbič sodelovala tudi s člani drugih likovnih sekcij, likovnimi pedagogi in akademskimi slikarji. Sicer pa je v omenjenih prostorih na ogled stalna zbirka kiparskih in slikarskih del Gabrijela Kolbiča, kiparja, rojenega na Zgornji Velki. Pred tem je bila zbirka razstavljena v prostorih župnišča.
Sicer pa je v omenjenih prostorih na ogled stalna zbirka kiparskih in slikarskih del Gabrijela Kolbiča, kiparja, rojenega na Zgornji Velki.
Prvič letos so sicer v okviru krajevnega praznika pod okriljem Las Ovtar Slovenskih goric organizirali tržnico, na kateri se je na stojnicah predstavilo 15 ponudnikov domačih obrti in izdelkov. Med ostalimi je na tržnici sodelovala tudi specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Miša Pušenjak.
Naslednji dogodek v organizaciji Turističnega društva Klopotec Zgornja Velka bo tradicionalna Martinova nedelja, ki bo na prireditvenem prostoru na Zgornji Velki 14. novembra.