Občina Selnica ob Dravi je samostojna od leta 1999, pred tem je skupaj z Rušami in Lovrencem na Pohorju sodila v skupno občino. Leži ob glavni cesti Maribor – Dravograd, obsega pa središčno naselje, imenovano Selnica ob Dravi, in naselja Fala, Črešnjevec, Bistrica in Slemen in hribovitem delu, višine več kot 900 metrov, pa Gradišče na Kozjaku, Sveti Duh na Ostrem Vrhu in Zgornji Slemen. Na severu občina meji s sosednjo Avstrijo. Ker je po številu prebivalcev Selnica ob Dravi relativno majhna občina in ker ima precej številčno in usposobljeno občinsko upravo s svojim režijskim obratom, se je županja dr. Vlasta Krmelj, kot nam je povedala, odločila za neprofesionalno vodenje občine. »V občini živim že od svojega rojstva, poznam vse njene zgodovinske, kulturne in razvojne trende, poznam tudi teren in resnično menim, da moram svojo funkcijo opravljati neprofesionalno. Veliko stvari lahko postorim tudi ob sobotah in nedeljah ter popoldne, ko koristim naše pohodne in kolesarske poti, kjer srečujem naše ljudi, ki se zelo radi tudi osebno pogovarjajo z vodstvom občine. Po dveh letih aktivnosti ugotavljam, da ta način dela funkcionira, res pa je, da ko ima občina velike projekte, se pokaže potreba, da je župan na občini prisoten ves čas.«
Sedanja županja je občino pred dvema letoma prevzela v slabem finančnem stanju
Sicer pa ima občina tudi podžupana Milana Frasa, ki že več kot 20 let aktivno deluje v lokalni skupnosti, skrbi pa za področje komunale, predvsem cest, kjer je običajno največ dela in usklajevanj. Občina meri 64 kvadratnih kilometrov, ima pa preko 140 kilometrov lokalnih cest.
Županja je občino pred dvema letoma prevzela v zelo slabem finančnem stanju: »Tudi zaradi tega, ker je bilo finančno vodenje občine s strani bivšega župana dokaj neorganizirano. To se je kazalo v tem, da je denarja primanjkovalo že za redne naloge. Moja prva naloga je bila razporeditev sicer takrat skromnih in omejenih finančnih sredstev. Za redne naloge porabimo skoraj tri četrtine celotnega proračuna, ki znaša okoli 4 milijone, odplačujemo tudi dolgove, posledično nam tako za nove investicije in projekte ostane malo denarja. Okoli 260 tisoč evrov pa je naša letna anuiteta za odplačilo kredita in obresti, in to vse do leta 2030 oziroma celo 2035.”
Za redne naloge porabimo skoraj tri četrtine celotnega proračuna, ki znaša okoli 4 milijone, odplačujemo tudi dolgove, posledično nam tako za nove investicije in projekte ostane malo denarja. Okoli 260 tisoč evrov pa je naša letna anuiteta za odplačilo kredita in obresti, in to vse do leta 2030 oziroma celo 2035.
“Druga šibka točka ob prevzemu je bila ta, da ni bilo na zalogi projektne dokumentacije, ki je potrebna za vsak večji projekt. Nujno pa potrebujemo nov vrtec, večjo športno dvorano, pločnike in modernizacijo cest. Ko smo prvo leto mojega mandata začeli pripravljati projektno dokumentacijo, smo naleteli na novo težavo – občina ni imela niti kvadratnega metra svojega zemljišča. V letih 2019 in 2020 smo nato uspeli skupaj kupiti 12.000 kvadratnih metrov zemljišč, tudi na račun kakšne ceste, ki smo jih namenili za gradnjo vrtca, za širitev športne dvorane in za zunanja športna igrišča. Naslednja naloga so bili prostorski dokumenti, saj občina tudi v dokumentih ni imela prostorskih podlag za pridobitev gradbenih dovoljenj. Danes, po dveh letih, smo tako daleč, da je gradbeno dovoljenje za gradnjo novega vrtca in športne dvorane tik pred izdajo. Ob tem smo uredili že tudi nekaj pločnikov ob glavni cesti in pohodnih poti, tako da smo nekaj najbolj urgentnih stvari že opravili.«
Prioriteti sta novogradnji vrtca in športne dvorane
Obstoječi selniški vrtec je bil zgrajen leta 1975, od takrat ni bil obnovljen, opravljeni so bili le manjši lepotni popravki. V njem delujejo le štirje oddelki, predšolsko vzgojo pa v Selnici izvajajo v desetih, kar pomeni, da je šest oddelkov vrtca v šoli. »V prvem letu mojega mandata smo morali takoj urediti dve igralnici v šoli, saj bi v nasprotnem primeru izgubili 40 otrok – te bi verjetno vpisali v vrtec v sosednjih občinah. Želimo si, da mladi ostanejo v naši občini, saj se nam, glede na demografske podatke, število prebivalcev zmanjšuje, prebivalstvo se stara, imamo več kot 1.700 občanov, starih več kot 65 let.«
Županja dodaja, da se bodo lotili novogradnje 10- do 12-oddelčnega vrtca, ki bo lociran severno od šolskega objekta. Obsegal bo tudi pripadajoče zunanje površine. Vrednost projekta, v katerem je novogradnja vrtca združena z obnovo telovadnice, je okoli 7 milijonov evrov.
Županja dodaja, da se bodo lotili novogradnje 10- do 12-oddelčnega vrtca, ki bo lociran severno od šolskega objekta. Obsegal bo tudi pripadajoče zunanje površine. Vrednost projekta, v katerem je novogradnja vrtca združena z obnovo telovadnice, je okoli 7 milijonov evrov. »Ta projekt smo uvrstili na seznam prioritetnih projektov, ki jih vodi država. Pri tem sta nas podprla tudi ministrstvo za šolstvo in Olimpijski komite Slovenije. Zdaj čakamo, da bo država vsaj deloma zagotovila sredstva, bodisi z obstoječe ali nove kohezije, sicer pa tudi preverjamo, ali je mogoče obstoječe zadolžitve kakorkoli prestrukturirati. V skrajnem primeru bi šli tudi v javno-zasebno partnerstvo, seveda z dobro pogodbo in ugodnimi zavezami.«
Obstaja možnost, da to prodamo ali damo v najem, imamo pa tudi idejo o tem, da bi na tem mestu zgradili športni hotel oziroma hostel, ki bi ga lahko koristilo od 40 do 50 športnikov. Denimo v primeru, če bi prišli k nam na priprave.
Sedanji vrtec z zemljiščem površine 3.600 kvadratnih metrov bodo po izgradnji novega najverjetneje porušili, saj gre za dotrajano montažno gradnjo. »Obstaja možnost, da to prodamo ali damo v najem, imamo pa tudi idejo o tem, da bi na tem mestu zgradili športni hotel oziroma hostel, ki bi ga lahko koristilo od 40 do 50 športnikov. Denimo v primeru, če bi prišli k nam na priprave. Za kaj takega imamo idealne pogoje; imamo hribe, ravnino, Jabolčno pot, … V času, ko ne bi bilo priprav, pa bi lahko te prostore ponudili tudi ostalim. To je zaenkrat smo ideja, ki pa bi lepo zaključila ta naš športno-gibalni park.«
Po projektu bodo sedanjo telovadnico porušili in na njenem mestu zgradili novo, večjo športno dvorano, saj imajo v občini veliko uspešnih športnikov in športnih društev, ki tekmujejo celo v državnih ligah.
Obstoječa telovadnica iz leta 1976 je premajhna tudi za šolsko telovadbo, v vseh teh letih pa so bila na stavbi zamenjana samo okna. Po projektu bodo sedanjo telovadnico porušili in na njenem mestu zgradili novo, večjo športno dvorano, saj imajo v občini veliko uspešnih športnikov in športnih društev, ki tekmujejo celo v državnih ligah.
Od potrebnih sedmih kilometrov pločnikov jih imajo urejenih le en kilometer
Naslednji večji izziv v občini Selnica ob Dravi pa je ureditev prometne varnosti skozi občinsko središče, kjer je ob glavni cesti veliko stanovanjskih hiš. Trenutno so ob zelo prometni cesti, ki jo v desetih urah prevozi tudi do 190 priklopnih vozil, urejeni le pločniki v strogem centru, kar je bilo postorjeno že pred leti v okviru rekonstrukcije cestišča. »Od potrebnih sedmih kilometrov pločnikov jih imamo urejenih en kilometer, morda še nekaj malega na mestih, kjer stojijo avtobusne postaje. Del pločnika je urejen tudi pri hidroelektrarni Fala, sicer pa gre za cestno površino brez urejenih bankin, kjer je hoja pešcev praktično nemogoča,« pojasnjuje selniška županja.
Projektna naloga je že narejena, izbran je tudi projektant, ki projektira pločnike iz Selnice proti Fali. Tam država ravnokar zaključuje z gradnjo dela pločnika. Na drugi strani, na križišču v smeri Ruš, pa se projektira krožišče. Občina se ob tem dogovarja, da bo iz centra proti načrtovanemu krožišču uredila še en odsek pohodne površine oziroma pločnika.
»Takoj po nastopu mandata sem začela z aktivnostmi na Ministrstvu za infrastrukturo in direkciji, ki skrbi za urejanje pločnikov ob državnih cestah. Država že pripravlja projektne naloge, pri čemer je bil del projektov v smeri proti Dravogradu v preteklosti že narejen. Takrat je predvideval kolesarke v obeh smereh, ker pa smo pristopili k projektu Dravske kolesarske poti po katerem gre del kolesarske poti ob lokalni in ne glavni cesti, smo te projekte spremenili. Projektna naloga je že narejena, izbran je tudi projektant, ki projektira pločnike iz Selnice proti Fali. Tam država ravnokar zaključuje z gradnjo dela pločnika. Na drugi strani, na križišču v smeri Ruš, pa se projektira krožišče. Občina se ob tem dogovarja, da bo iz centra proti načrtovanemu krožišču uredila še en odsek pohodne površine oziroma pločnika. Pločniki pa se projektirajo tudi od bodočega krožišča v smeri proti dvorcu Viltuš. Del pločnikov bi torej lahko zgradili že v letih 2021 ali 2022, kot kaže pa se bo glavna investicija, ki bi naj ob pločnikih obsegala tudi rekonstrukcija ceste, izvajala v letih 2023/24. V glavnem bomo gradili enostranske širše pločnike z mešano površino za kolesarje, kjer pa je več stanovanjskih objektov pa tudi dvostranske.«
Projekt čistilne naprave je bil predimenzioniran
Glede čistilne naprave v Selnici ob Dravi županja dr. Vlasta Krmelj pravi, da gre za enega izmed projektov preteklih let, ki je bil predimenzioniran. »Naša naprava je v tem trenutku obremenjena le 20-odstotno. Projekt je bil pripravljen nerealno. Občina ima 4.600 prebivalcev, od katerih jih več kot polovica ne bo nikoli priključenih na centralno čistilno napravo, ker živijo izven centra. Za njih pridejo v poštev individualne čistilne naprave. Skoraj vsem občanom, ki pa so lahko priključeni na čistilno napravo, pa smo v zadnjem času priključek tudi uredili. Tudi če prištejemo vso načrtovano novogradnjo na zazidalnih območjih Selnica – jug in vzhod niti približno ne bomo zapolnili vseh zmogljivosti naše čistilne naprave. Zato smo se odločili, da lahko občina Ruše določen del svojih kanalizacijskih vodov usmeri v selniško čistilno napravo, kar je okoljsko primerna in racionalna rešitev za obe občini. Rešitve še tehnično usklajujemo in se o tem dogovarjamo. Naša občina bo s tem pridobila večjo kapaciteto, kar pomeni delitev stroškov pri morebitnih remontih čistilne naprave.«
Tudi če prištejemo vso načrtovano novogradnjo na zazidalnih območjih Selnica – jug in vzhod niti približno ne bomo zapolnili vseh zmogljivosti naše čistilne naprave. Zato smo se odločili, da lahko občina Ruše določen del svojih kanalizacijskih vodov usmeri v selniško čistilno napravo, kar je okoljsko primerna in racionalna rešitev za obe občini.
Ob tem je Krmeljeva dodala, da se s sosednjima občinama, Rušami in Lovrencem na Pohorju, dogovarjajo tudi glede morebitnih drugih skupnih javnih služb, o tem, kako bi njihovo delovanje racionalizirali s skupnim povezovanjem. Na vprašanje, ali tudi v Selnici, podobno kot v Rušah, načrtujejo enoto doma za starejše, pa županja odgovarja: »Občina v preteklosti ni naredila nobenega prostorskega koraka, da bi se ob nastopu funkcije lahko začela suvereno pogovarjati o tem s potencialnimi investitorji ali pa z državo. Za te namene naša občina ni zagotovila niti kvadratnega metra zemljišča, ruška občina pa je na drugi strani na tem področju ves čas aktivno delala in je bilo nekako logično, da se dom čimprej zgradi v njihovi občini. Seveda si takšen dom tudi v Selnici zelo želimo, res pa je, da moramo poskrbeti še za vrtec in druge pomembne stvari. Vseeno pa mislim, da so Ruše toliko blizu, da bomo lahko v tamkajšnjem domu zagotovili institucionalno varstvo tudi za naše starostnike. Da bomo imeli neke vrste prioriteto.«
Direkcija ugotavlja, da je projekt tako kompleksen, da je obstoječi most potrebno popolnoma porušiti in ga zgraditi na novo, kar pomeni, da bo v celoti neprehoden in neprevozen najmanj eno leto.
31. maja bo država začela z rekonstrukcijo mostu čez Dravo v smeri proti Rušam, kar pomeni, da bo cestna povezava Selnica – Ruše preko mostu takrat zaprta. Omenjeni most je v zelo slabem stanju in ga je potrebno celovito obnoviti. »Direkcija ugotavlja, da je projekt tako kompleksen, da je obstoječi most potrebno popolnoma porušiti in ga zgraditi na novo, kar pomeni, da bo v celoti neprehoden in neprevozen najmanj eno leto.«
Ob Dravski kolesarski poti v Selnici načrtujejo še pohodno kolesarsko pot
Dravska kolesarska pot se na območju selniške občine začne pri hidroelektrarni Fala, nadaljuje preko Jabolčne pohodne poti in se nato usmeri čez most na ruško stran in se nadaljuje po desni strani reke Drave. »Ker pa je na naši levi strani reke prostor zelo lep, smo že naročili projekt, s katerim načrtujemo pohodno kolesarsko pot (predvsem za pohodnike in tudi za kolesarje). Ta bi potekala na levi strani od ruškega mostu proti Bresternici. Šlo bo za sonaravno pot v senci, v naravnem parku reke Drave z gnezdišči, ki bi bila neasfaltirana, deloma bo potekala po gozdovih in travnikih, in bo pohodnikom ali kolesarjem nudila nekoliko drugačno izkušnjo.”
Ker pa je na naši levi strani reke prostor zelo lep, smo že naročili projekt, s katerim načrtujemo pohodno kolesarsko pot (predvsem za pohodnike in tudi za kolesarje). Ta bi potekala na levi strani od ruškega mostu proti Bresternici.
“Z urejanjem te poti bomo začeli takoj, ko bomo pridobili soglasja lastnikov, kar bi se lahko zgodilo že prihodnje leto,« je pogovor o načrtovanih investicijah v selniški občini zaključila županja dr. Vlasta Krmelj.
