Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je danes sprejel spremembe statuta zavoda, ki se nanašajo na imenovanje direktorja. Ko jih bo potrdila še vlada, bodo prihodnje leto objavili razpis za novega direktorja UKC Maribor, ki ga zdaj vodi vršilec dolžnosti Janez Lavre.

Zaostrili so pogoje

V skladu z junijsko razpravo sveta zavoda so nekoliko zaostrili pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za direktorja. Med drugim so dodali nujno znanje tujega jezika in poznavanje organizacije zdravstvenih institucij, še vedno pa mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj, a po novem na vodilnem mestu.

Po novem razpisna komisija, ki jo sestavijo člani sveta zavoda, ne bo več opravila ožjega izbora kandidatov, ampak bo samo preverila, kdo izpolnjuje pogoje. Tako se bodo svetu zavoda lahko predstavili vsi ti kandidati.

Opredelili so postopek razrešitve direktorja

Z najnovejšimi spremembami statuta so tudi natančneje opredelili postopek razrešitve direktorja. To lahko predlagajo člani sveta zavoda in ustanovitelj, o razrešitvi pa odloči svet zavoda. Direktorja UKC Maribor lahko pred potekom mandata razrešijo, če “ne dosega načrtovanih ciljev”, ravna v nasprotju z zakonodajo, ne izvršuje sklepov sveta zavoda, kliničnemu centru povzroči večjo škodo, malomarno opravlja svoje dolžnosti ali pa če sam zahteva svojo razrešitev ali poda odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pivec po dolgih letih podal odstop

“Mislim, da je bilo to nujno glede na dosedanje izkušnje,” je po seji povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek. Položaj direktorja UKC Maribor se je sprostil šele po 20 letih, ko je direktor Gregor Pivec po številnih pritiskih, predvsem zaradi neuspešnega reševanja težav zaradi pomanjkanja anesteziologov, na začetku tega leta sam podal odstop.

Niso pa člani sveta zavoda danes soglašali s predlogom članice sveta zavoda Stanislave Naterer, po katerem direktor ne bi mogel več sam sprejemati sprememb sistemizacije delovnih mest, ampak bi bilo to v pristojnosti sveta zavoda. To je predlagala po tistem, ko je v. d. direktorja Lavre po prevzemu položaja opravil več prilagoditev za ljudi, ki jih je pripeljal s seboj v UKC Maribor.

Predloga člani sveta zavoda niso podprli, ker bi s tem podaljšali postopek sprejemanja sprememb statuta. Po ocenah predsednice sveta zavoda takšna sprememba ne bi bila umestna, saj člani sveta zavoda nimajo ustreznega vpogleda v notranjo organizacijo dela, da bi lahko sprejemali takšne odločitve. Hkrati bi bilo to v nasprotju s težnjami zakonodajalcev, da se vodstvom bolnišnic poveča pristojnosti, da bi lahko lažje in hitreje reševali težave v svojih bolnišnicah.

O vseh spremembah direktor poroča svetu zavoda

Na koncu je bil sprejet kompromis, da mora direktor o vseh spremembah sistemizacije delovnih mest redno poročati svetu zavoda. S pristojnostmi direktorja naj bi se sicer ukvarjali na naslednji seji konec januarja.

Člani sveta zavoda so se danes med drugim še seznanili z ukrepi, ki jih izvaja novi vodja bolnišnice Lavre. Med drugim je izpostavil dogovarjanje z ministrstvom za zdravje za sofinanciranje nadgradnje urgentnega centra ter nakupa drugega koronografa, krepitev sodelovanja z medicinsko fakulteto, prizadevanja za zaposlovanje novih anesteziologov in pediatrov, ponovni zagon projekta za selitev pljučnega oddelka s Pohorja v mesto in pripravo projekta za obnovo centralne kuhinje.

Na pomoč anesteziologi od drugod

Novembrska stavka zdravnikov v UKC Maribor po besedah strokovne direktorice Darje Arko zaradi že siceršnjega pomanjkanja kadrov, predvsem anesteziologov, ni imela večjih posledic, odpadlo je le nekaj ambulantnih pregledov, ki jih bodo nadoknadili do konca tega leta. Zdravniki, ki so stavkali, večinoma že tako ali tako ne dežurajo, na pomoč pa so poklicali tudi več anesteziologov od drugod. “Če bi stavka trajala več dni, bi bilo seveda drugače, saj takšnega stanja ni mogoče vzdrževati dlje časa,” je pojasnila.

Čakalne dobe so se v novembru v primerjavi z oktobrom nekoliko povišale, večinoma zaradi pomanjkanja kadra. To poskušajo reševati z dodatnim zaposlovanjem in reorganizacijo dela, računajo pa, da se bo z uvedbo e-naročanja in spremembo zakona o pacientovih pravicah tudi to uredilo.

Zelo dolga razprava se je razvila ob obravnavi soglasij zdravstvenim delavcem za delo v drugih zavodih. Kar je bila doslej rutinska naloga članov sveta zavoda, se je izkazala za zelo perečo, saj vodstvo bolnišnice predlaga, da se ponovno preuči možnost dajanja soglasij delavcem za delo v zasebnih zavodih. Prejšnji direktor Pivec je dovoljeval le dodatno delo v javnih zavodih ali pri koncesionarjih, a je računsko sodišče po besedah Lavreta bolnišnico obvestilo, da je takšen ukrep diskriminatoren. Svet zavoda danes o konkretnih vlogah ni glasoval, bi pa naj to storil na naslednji seji.

STA