Povprečen dan v zaporu bi naj, po besedah nekdanjega zapornika, zaradi številnih aktivnosti, minil hitro. Okvir življenja in dela zaprtih oseb v ZPKZ Maribor poteka po ustaljenem hišnem in dnevnem redu.

V skladu s 14. členom ZIKS-1 (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij) mora biti izvrševanje kazni zapora organizirano tako, da se obsojencu nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni zapora.  Vse aktivnosti posamezne osebe na prestajanju kazni zapora so zapisane v osebnem načrtu.

Obsojenci se lahko zaposlijo v Javno gospodarskem zavodu Rinka, OE Kozjak, hišnih delavnicah, zavodski kuhinji in pralnici; tisti, ki imajo omejitve glede zaposlitve se lahko vključuje k raznim delavnicam, imajo tudi možnost šolanja.

V zaporu do poklica?

Osnovna šola je brezplačna, izpiti na srednjih šolah in višjih stopnjah izobraževanja so plačljivi, obsojenci jih plačajo sami. Izobraževanje je podprto z zavodsko knjižnico, kjer je na voljo več kot 3500 izvodov knjižnega gradiva, tudi vsa veljavna zakonodaja in dnevni časopisi.

Knjižnica v zaporu.
Foto: URSIKS

Brezplačno lahko zaporniki v času prestajanja kazni pridobijo poklicne kvalifikacije za delo viličarista in izdelovalca spletnih strani. V sklopu projekta »Vključujemo in aktiviramo« je kaznjencem ponujeno tudi večje število izobraževanj, predavanj in prireditev.

Aktivnosti, ki bolj spominjajo na hotel, kot na zapor

V zavodu so prav tako organizirane športne aktivnosti: obsojenci imajo možnost koriščenja fitnesa, v času bivanja na prostem lahko na dvorišču igrajo košarko ali namizni tenis. V mesecih, ko je primerno vreme je zanje organizirano igranje nogometa izven zavoda.

Vsaj dvakrat letno je organiziran turnir v šahu, ki ga vodi šahovski mojster in vsaj enkrat letno turnir v igranju namiznega tenisa. Že večkrat so imeli v zavodu obiske poznanih osebnosti iz kulturnega ali športnega življenja, poleg obiskov in ostalih aktivnosti pa zapornike kratkočasijo tudi televizijski sprejemniki in kuhalne plošče v večini sob. Vernim zaprtim osebam omogočijo ustrezno duhovno oskrbo.

Poskusi pobega ali samomora kljub urejenim razmeram

Uspešnega klasičnega pobega sicer v zadnjih petih letih v mariborskem zavodu ni bilo. V letu 2015 je bil poizkus pobega zaprte osebe iz sprehajališča zavoda. Obsojenec si je iz rjuh spletel vrv in s plezanjem po vrvi uspel priti v pisarno sodišča. Pravosodni policisti so ga dovolj hitro opazili in v pisarni sodišča tudi ujeli. V letu 2018 pa so zaprte osebe poskušale iz okna odstraniti zaščitno mrežo, prežagati jim je uspelo eno objemko od šestih, ki drži zaščitno mrežo na rešetke, a so pazniki tudi to nedovoljeno dejavnost pravočasno opazili in jo ustavili.

Zadnji samomor zaprte osebe se je v ZPKZ Maribor zgodil leta 2016, v letu 2017 in 2018 pa so prav tako zabeležili poskuse samomora.

Obup vzbuja tudi prezasedenost

Mariborski zapori še se zmeraj soočajo s prezasedenostjo in premajhnim številom pravosodnih policistov. V letošnjem avgustu je zasedenost zapora skoraj 111 odstotna glede na kapacitete objekta. Ob prezasedenosti se pojavlja večje število konfliktov med zaprtimi, saj se jim življenjski prostor krči, to pa vodi v razdražljivost in bolj agresivno reakcijo na vsako, tudi najmanjšo provokacijo. Večje število zaprtih oseb in premalo pravosodnih policistov pomeni večjo količino dela na posameznega pravosodnega policista, za izvajanje vseh nalog, ki jih nalaga ZIKS, več nadurnega dela, težave pri zagotavljanju zakonsko določenih odmorov in počitkov pravosodnim policistom.

»Veliko težavo nam povzroča izvršitev vseh odrejenih spremstev zaprtih oseb na sodišča in v zdravstvene ustanove. Nekaj privedb zaprtih oseb na sodišča so bili v prvi polovici leta 2019 prisiljeni odpovedati, saj kljub usklajevanju terminov obravnav s sodišči vseh odredb niso mogli izvršiti,« pojasnjujejo na URSIKS-u.

Vršilci hujših kaznivih dejanj  v ZPKZ Maribor načeloma ne bivajo

V ZPKZ Maribor kazen sicer prestajajo večinoma prestopniki, ki niso zagrešili hujših zločinov. Najpogostejša kazniva dejanja zaradi katerih posamezniki preživljajo čas za rešetkami so v ZPKZ Mariboru v letošnjem letu v 54 odstotkov zaradi premoženja, 12 odstotkov zaradi prekrškov v javnem redu in miru, 11 odstotkov zaradi poseganja v človekovo zdravje, 8 odstotkov zaradi zakonske zveze in družine, 3 odstotki zaradi področja življenja in telesa, enak odstotek prestaja kazen zaradi kršenja spolne nedotakljivosti ali gospodarstva, preostali odstotek pa zaradi ostalih kaznivih dejanj.

Povprečen čas prestajanja kazni v Mariboru je eno leto in devet mesecev, največ zapornikov, kar dobra polovica, jih je starih med 27 in 39 let. Najmanj je starejših, po 69. letu, le nekaj več kot 2 odstotka je tudi mladih, med 18. in 26. letom.

 Kakšne so priprave na ponovno vključevanje zapornikov v normalno življenje?

»Ob nastopu kazni zapora se obvesti pristojni Center za socialno delo v kolikor gre za državljana Republike Slovenije. V primeru tujcev se obvešča, v kolikor oseba s tem soglaša, Ministrstvo za zunanje zadeve – konzularno službo. Zavodski socialni delavec z vsako osebo, ki nastopi kazen zapora opravi razgovor in opredeli potrebe obsojenega. Vse predvidene aktivnosti se zapiše v osebni načrt,« odgovarjajo na URSIKS-u.

Med prestajanjem kazni tako potekajo številne aktivnosti, ki obsojeni osebi po prestani kazni omogočajo lažje vključevanje v socialno okolje. Velikokrat je potrebno urediti zadeve povezane s pridobitvijo osebnih dokumentov, nastanitve in zdravljenja. Zavod najmanj tri mesece pred odpustom obsojene osebe s prestajanja kazni zapora sodeluje s pristojno enoto Centra za socialno delo, ki pripravi program potrebnih ukrepov pomoči, ki jih bo obsojenec potreboval pri njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni.