Ob današnjem sprehodu po Koroški se zdi, kakor da hodimo po peklu. Ljudje se le počasi premikajo, vročina od betona se odbija in udarja v ozračje, vse skupaj še začinijo izpušni plini avtomobilov. Drevesa nikjer nobenega, posledično tudi ne sence. Kam drvi naše mesto? V indijski Delhi, kjer se po obrokih umirajo na 50 stopinjah?

“Občine so lahko močna politična sila”

V Iniciativi mestni zbor, kjer so nekdaj z akcijo “tukaj je nekoč stalo drevo” pozivali k zasaditvi nekdaj ozelenelih delov mesta, kjer zdaj zeva prazen beton, so tokrat ponovno pozvali Mestno občino, da v zvezi s podnebno krizo zahteva ukrepe vlade, ki drži v rokah škarje in platno.

“Občine nimajo pristojnosti, da bi resneje posegle v dogajanje in izvedle potrebne politične in sistemske spremembe, strateške in strukturne ukrepe, lahko pa so močna politična sila, ki bo od države zahtevala, da se problema loti skrajno resno in to takoj.”

Občina kljub temu ne izvaja nobenega ukrepa za zajezitev problema

Seveda pa lahko občine kljub vsemu že zdaj izvajajo manjše ukrepe, ki prav tako odgovarjajo na podnebno krizo in so učinkoviti vsaj lokalno, še meni Primc. Med njimi omenja splošno zmanjšanje motoriziranega transporta in zmanjšanje porabe energije, povečanje energetske učinkovitosti zgradb v mestu, racionalizacijo porabe pitne vode. “Ti ukrepi so hkrati tudi vodilo v prepotrebno spremembo življenjskih navad prebivalstva v kontekstu odnosa do okolja.”

“Občine lahko izvajajo ukrepe za blaženje učinkov globalnega segrevanja, kar se v prvi vrsti dosega z raznimi ozelenitvami streh in fasad, zasaditvami dreves, s povečevanjem deleža zelenih površin in hkratnim zmanjšanjem deleža asfaltiranih in betoniranih površin. Pomenljivo je, da se nič od naštetega trenutno ne izvaja.”

Betonska džungla potrebuje nova drevesa

Kljub temu pa lahko kaj storimo vsaj v (mikro)lokalnem okolju, da zasadimo drevesa tam, kjer so bila v preteklosti pogosto neupravičeno posekana. Drevo, visoko 20 metrov, bi do končne velikosti in široke krošnje potrebovalo vsaj kakih 30-40 let, je za naš medij zatrdila Hedvika Jenčič iz Zavoda za gozdove Slovenije. Če bi želeli stvar nekoliko pospešiti, bi nemara lahko pomislili tudi na hitreje rastoča drevesa, recimo brezo in topol, a takšna drevesa so pogosto alergena, prav tako pa potrebujejo drugačno prst in tako v urbanem okolju ne bi uspela. Sicer tako visoko listnato drevo meče široko senco, predela 18 kilogramov ogljikovega dioksida, filtrira razne škodljive delce iz ozračja, proizvede 13 kilogramov kisika in tako zadovolji dihalne potrebe kar desetih ljudi. Da ne omenjamo vloge zadrževanja izlitja komunalnih voda, blaženja sunkov vetra in hrupa …

“V posmeh dragim klimatskim napravam so sposobna ohladiti ozračje tudi za 15 stopinj v primerjavi z bolj betonskimi predeli mesta,” poudarjajo v Iniciativi. Ker pa so številna takšna drevesa v mestu v preteklosti posekali, bi morali, če bi želeli obdržati prvotno stanje, posaditi 2000 mladih dreves z volumnom krošnje enega kubičnega metra. Strošek za slednje bi nanesel na 150.000 evrov, ob tem ugotavljajo na Evropskem svetu za arboristiko.

“Vse bi bilo še v redu, če bi se drevesa, ki jih je pač bilo treba odstraniti, nadomestila z novimi. Pa se to ne počne. Arboristi, ki v Mariboru spremljajo stanje drevesnega fonda ugotavljajo, da smo izgubili že več kot 1000 dreves,” so predlani ugotovili v Iniciativi. Na občini pa so medtem odgovorili, da za zasaditev novih dreves pač ni denarja.

Vročinski vali morijo

Poleti 2016 so v mestu člani organizacije Greenpeace Slovenija nudili voden sprehod po najbolj kritičnih točkah Maribora, kjer se akumulira največ toplote, ki je problematična zlasti ponoči. Zlasti v centru, kjer vlada betonska džungla, se čez dan zbrana toplota ponoči oddaja nazaj v ozračje. Nočna temperatura milijonskem mestu je lahko v poletnih mesecih tako za 12 stopinj višja kot sicer, za Maribor podatka sicer nimamo.

So pa izpostavili obdobje vročinskih valov. Leta 2003 je v vročinskem valu avgusta umrlo 81 ljudi več, kar pomeni skoraj 13-odstotni porast umrljivosti za to obdobje. Premišljeno sajenje dreves v mestu pa lahko ohladi ozračje kar za 8 stopinj Celzija.

Zaskrbljujoče, da vsa opozorila naletijo na gluha ušesa

Na iniciativi prav tako menijo, da so potrebni ukrepi, če želimo človeško civilizacijo sploh še obdržati nad gladino, nadnacionalni in tako zelo obsežni. Ni dovolj, da ukrepa le ena država, če vse okoliške še naprej prispevajo h globalnemu segrevanju.

“A o njih sedaj ni govora na nobenem političnem nivoju, kljub temu, da nam metaforično bijejo zadnje minute. Niti približno ne bo dovolj zasajevanje dreves, potrebne bodo mnogo večje spremembe, največja izmed njih bo ta, da bo potrebno enostavno drastično znižati industrijsko proizvodnjo sveta in končati ekonomsko paradigmo gospodarske rasti, kar bo imelo široke posledice za celotno družbo.”

Na iniciativi so zaskrbljeni, ker so države vsaj 30 let povsem ignorirale pereč problem segrevanja, še huje pa je, da to počnejo še sedaj, kljub vse bolj jasni nevarnosti.