Zgodaj jeseni leta 1532 se je mesto Maribor znašlo v hudi nevarnosti. Pred obzidjem mesta so se na lepem znašli Turki, ki so pred tem neuspešni skušali zavzeti Dunaj. Silna vojska sultana Sulejmana II je bila poražena in tako je bil njihov bes še toliko večji. Pojavile so se govorice, da se bo vojska sedaj obrnila proti Mariboru; ljudje so vsi preplašeni molili za svoja življenja. In res, Turki so si z vso vnemo so si prizadevali usvojiti tudi Maribor in če ne bi bilo majhnega vajenca čevljarja, bi bilo naše mesto morda povsem drugačno kot ga poznamo danes. Trume ljudi iz okolice Maribora so se začele zgrinjati v mesto, kjer so upale na zaščito mestnega obzidja.

Groza: okolica vsa v ognju, Turki utaborjeni čakali na napad

Potem je prišel dan, ko so se pred mestom pojavile prve turške čete. Mestna straža je trdno zapahnila vrata in dvignila mostovž na mostu čez Dravo. Če so se Mariborčani ob večernih urah povzpeli na katerega izmed mestnih hribov, so lahko z grozo v očeh opazili številne čete, ki so se ponoči utaborile vse naokrog mestnega obzidja. Zagotovo so videli tudi številne požare, ki so jih Turki zanetili v bližnji Dravski dolini. Turki so bili domala povsod, le na severni strani, proti Kalvariji in Piramidi, jih ni bilo. Na južni strani mesta, nekje na polovici poti do Pohorja, je v veličastnem šotoru bival sam turški sultan, Sulejman II.

Mestni sodnik z grozo ugotovi, da v mestnem jarku ni vode

Mestni sodnik Krištof plemeniti Wildenrainer se je v brezupnem strahu zaradi vedno večje nevarnosti posvetoval s svojim pomočnikom Bonifacijem. Bonifacij ga je opozoril, da v jarku pred obzidjem ni vode, ki bi Turke lahko odbila. Takoj sta morala ukrepati. Ko se je mestni sodnik pojavil pred meščani na Glavnem trgu, je že bilo jasno, da je mesto ostalo brez svoje glavne zaščite. Potem pa se je na lepem do sodnika pririnil čevljarski vajenec Jožek. V trenutku tišine je sodniku prišepnil, da bo sam odšel do ribnika in odprl zapornico za vodo. Njegova izjava je sprožila val posmeha, češ kako pa bo malemu dečku uspel takšen podvig. A Jožek s eni dal, rekel je, da se bo obleke v Turka in ga tako ne bodo niti opazili. Brž se je odpravil po svoje stvari: iz strganih rjuh si je napravil turban in si mojstrove hlače podvezal tako, da so bile podobne turškim hlamudračam. Iz pisane rute pomočnice Marije pa si je napravil turški pas, vzel pa je tudi lajbič njene hčerke, da bo še bolj pisan in tako še bolj podoben Turkom.

Mali čevljarček se je pretvarjal za Turka

In res, ob svitu je bil majhen čevljarjev vajenec že pri Utrdbenem stolpu. Mestni brambovci so se mu na glas posmehovali, češ kakšen pa je. Mestni sodnik pa ga je poprosil, naj le pohiti. Ko vzide sonce, bi namreč Turki zagotovo napadli. Brž se je spustil po brežini obrambnega jarka in se prepričal, da v okolici ni nikogar. Slišal je petje ptic in se tako prepričal, da slednje ne občutijo nobene nevarnosti, sicer bi tudi same utihnile. Hitro se je približal prvemu od Treh ribnikov pod Piramido,Skril se je za grm, potem pa so se naenkrat pojavili turški vojaki. Skril se je za grm, a ker se je mudilo, je vedel, da dolgo tukaj ne bo mogel ostati. Tako je zbral ves svoj pogum in stopil izza grma, ko je mimo prišel zadnji vojak. Hodil jim je tesno za petami in se pretvarjal, da je eden izmed njih. Nenadoma pa se je eden iz skupine obrnil proti njemu in ga nekaj vprašal. Čevljarček je ob njegovem govoru vsake toliko zgolj pokimal, kar je očitno zadostovalo. Turek ga je potem pozdravil z “Salam alejkum”, čevljarček pa mu je urno odgovoril “Salamkum, salamkum!”

Kako je številna turška vojska utonila pod vodo Treh ribnikov

Potem je naposled prišel do ribnika, stekel do zapornice in se naslonil na vzvod, ki je bil težek in velik. Komaj ga je premaknil, celo večnost se je trudil, da bi spustil vsaj nekaj vode. Ko se je gor obesil z vso težo, je vzvod končno popustil in voda je naglo stekla v obrambne jarke. Turki so bili prepričani, da je mesto brez vode v jarkih, zato je vojska 25.000 vojakov ob svitu napadla mesto. Ko so že postavili letve, da spležejo po pbrambnem stolpu in so jih meščani napadali s puščicami, katranom in vročo vodo, se je naenkrat po oglasil hrum deroče vode. Vse postavljene lestve so popadle dol, voda je zalila vse vojake, ki so se nahajali v jarku. Ker jih večina ni znala plavati, so utonili. Ker Sulejman mesta ni mogel zavzeti, se je maščevalno lotil prebivalcev v Dravskem polju. Požgal je vsa polja, in zasužnjil številne okoliške prebivalce.

 

Povzeto po andros.si