DZ je danes z 58 glasovi za in tremi proti potrdil zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 delovnih mest, nekatere je zmotilo, da se bo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja.

Najmanj 1000 delovnih mest

“Govorimo o strateški investiciji, ki bo ustvarila najmanj 1000 delovnih mest na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, njena velikost v višini najmanj 100 milijonov evrov pa bo prinesla številne pozitivne učinke na druge panoge in gospodarske subjekte,” je uvodoma poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in dodal, da bodo pozitivni učinki vidni tudi na socialnem področju, pokojninski blagajni in državnem proračunu.

“V marsičem smo preveč okorni in prepočasni”

Ob tem je izpostavil, da nas s privabljanjem investicij prehitevajo konkurenčne države. “V marsičem smo preveč okorni in prepočasni, zaostanek bo s časom vedno večji, zato potrebujemo reakcijo. Ta zakon je korak v to smer in pomeni nov razvojni impulz za Slovenijo,” je ocenil.

Med rešitvami zakona je minister izpostavil inštitut razlastitve – napore bodo po njegovih besedah sicer vložili v to, da v praksi do tega ne bo prišlo in da bodo z vsemi lastniki dosegli dogovor o nakupu zemljišč. Zakon prinaša krajše roke za pridobivanje zemljišč, ima pa tudi ustrezne varovalke – npr. če do investicije ne pride v petih letih, omogoča vrnitev zemljišč v kmetijsko rabo, je še navedel Počivalšek.

Zavedajo se težkega socialnega položaja v Maribor

Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 novih delovnih mestih, so pa v razpravi opozarjali na možnost razlaščanja in ‘žrtvovanje’ najboljših kmetijskih zemljišč. Da zakonske rešitve ne bodo podprli, so napovedali le v poslanskih skupinah ZL in NSi.

Kot je pojasnila Violeta Tomić (ZL), se v ZL zavedajo težkega socialnega položaja v Mariboru in celotni regiji ter pomembnosti investicije, nasprotujejo pa načinu, kako bo vlada pod prisilo razlastitev povozila pravne standarde. “Ne nasprotujemo investiciji, a smo prepričani, da je možno v podravski regiji najti boljšo lokacijo. V nič bo šlo 100 hektarjev dobre kmetijske zemlje in to ni malo,” je poudarila. V ZL so pripravili tudi dopolnilo, po katerem bi se zemljišča vrnila v kmetijsko rabo, če investicija ne bi stekla v treh mesecih, a ni bilo deležno zadostne podpore.

Rok ocenili kor neresnega

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je predlagani trimesečni rok ocenil kot neresnega, saj se v poslovnem svetu v tem času težko zgodi kaj resnega. Z lokacijo se po njegovih besedah res posega v kmetijska zemljišča, potencialnemu investitorju so najprej ponudili druge lokacije, a njegov poslovni model na žalost zahteva večje površine v enem kosu, ki so v bližini infrastrukture – to zemljišče pa je blizu avtoceste, železnice in letališča.

Na očitek poslanske skupine NSi, da ne gre za sistemski ukrep in da je treba za naložbo iz tujine sprejemati poseben zakon, kar je za poslance NSi po navedbah Mateja Tonina zaskrbljujoče, je državni sekretar pojasnil, da se pripravlja predlog zakona o investicijah, a jih je ta priložnost prehitela. Predlog zakona o investicijah naj bi poslanci imeli na mizi v sredini prihodnjega leta.

V treh fazah zaposlili ljudi

Cantarutti, ki o imenu potencialnega investitorja še ne more govoriti, ker je to del poslovnih običajev pri tovrstnih pogajanjih, je medtem pojasnil, da namerava ta vlagatelj v treh fazah do leta 2022 ali 2023 zaposliti 3054 ljudi, skupna vrednost investicije pa je dobrih 400 milijonov evrov.

Po njegovih besedah gre za največjo investicijo po osamosvojitvi države, zato se mu zdi prav, da se investitorju pokaže resnost in namero, da je dobrodošel v Sloveniji. Potencialni vlagatelj o Sloveniji razmišlja, ker ima v svoji proizvodnji zaposlene ljudi iz Slovenije in v njih vidijo prednost, je še pojasnil Cantarutti.

STA