V Mestni četrti Nova vas so nam pred dnevi opisali problematiko na Pengovi ulici, ki traja že dolga leta, vse od leta 2002. Kljub temu, da so se večkrat sestali z vodilnimi na mariborski občini, do rešitev niso prišli. Težava je, da se meteorna voda izliva iz Pengove ulice v  notranjost garaže pod blokom, kjer so številni parkirni prostori. »Želijo, da bi plačali 70 odstotkov vrednostih izvedbenih del. Tega nikakor ne moremo storiti, saj mi, kot etažni lastniki, ne moremo biti v lastništvu z MO Maribor,« nam je pojasnil predsednik sveta MČ Nova vas Vinko Virtnik.

Kriva naj bi bila slaba gradnja garaže

Obrnili smo se na MO Maribor in povprašali kaj menijo o problematike in ali imajo v bližnji prihodnosti predvideno rešitev. Ostro zavračajo, da bi bila kriva Pengova ulica, dejali so nam: »Vzrok za zamakanja garaže ni v Pengovovi ulici in prometu, ki teče po njej, temveč je problem v sami slabi gradnji garaže. To velja za večino garaž na tem območju, ki so bile zgrajene približno v istem času. Pred leti je prišlo tudi do problemov z zamakanjem in posedanjem garaže na ulici Staneta Severja in to pod platojem, ki je nedostopen za motorni promet in ga uporabljajo samo pešci in kolesarji.«

Menijo, da poškodbe niso nastale po krivdi občine

Na občini se zavedajo, da je problem zamakanja v garaži star že 17 let, a menijo, da ni pravne podlage za zahteve stanovalcev, da obnovijo celotno garažo. »Na sestankih s predstavniki mestne četrti in stanovalci je bila sprejeta usmeritev, da je smiselno pristopiti k celoviti sanaciji objekta in ne samo sanaciji dela objekta pod cesto, saj takšna rešitev ne bi bila smotrna. Ocenjeno je bilo, da glede na površine, ki bi jih sanirala občina (AB plošča pod voziščem in v neposredni bližini vozišča, hidroizolacija pod voziščem in povozna površina – asfalt), bi bil njen delež nekje 30 % investicije. Seveda je dokončna razdelitev stroškov možna šele po izdelavi tehnične dokumentacije,« pojasnjujejo na občini in dodajo, da lastniki vse do danes niso želeli financirati svojega deleža in da želijo, da občina financira obnovo celotnega objekta, kar pa ni mogoče, češ da MO Maribor ne more financirati popravila poškodb, ki niso nastale po njeni krivdi, na objektu, ki ni v njeni lasti, saj za to ni pravne podlage.

Posledice meteorne vode so vidne po vsej garaži.

Na objektu so se pojavile številne napake

Že leta 2001 naj bi Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo pripravila projekt sanacije dovozne ceste do tržnice. V tem projektu so tudi navedeni glavni razlogi zakaj je v garažo začelo zamakati. Kot povedo na MO Maribor je bilo ugotovljeno, da so se na objektu garaže pojavile naslednje napake:

–  porozna mesta v betonu,
–  razpoke v AB – stropni plošči,
–  zamakanja vode na dilatacijskih mestih
–  poškodbe betona in armature v območju prebojev betonske plošče,
–  poškodbe in pomanjkljivosti hidroizolacije betonske plošče,
–  poškodbe in pomanjkljivosti vertikalne hidroizolacije,
–   poškodbe zaključnih in finalnih tlakov povoznih in pohodnih površin.

»Izvedena je bila tudi analiza, ki je ugotavljala primarne vzroke nastanka poškodb in vse kompleksne povezave med pomanjkljivostmi, ki so nastale med samo gradnjo in kasneje v času uporabe.«

»Iz spodaj opisanega je razvidno, da je bil objekt žal izgrajen zelo pomanjkljivo, svoje je doprinesel tudi čas, predvsem pa večletno slabo ali nepravilno vzdrževanje objekta, ki pa ni v pristojnosti MO Maribor, temveč etažnih lastnikov. Upoštevati pa moramo, da je objekt v območju ceste, ki povezuje tržnico in je bil zato dodatno obremenjen, vendar je ta vpliv na propadanje minimalen,« še dodajo ob koncu.

_____________________________________________________________________________________

Preostal del odgovorov, ki nam jih je posredovala mariborska občina, objavljamo v celoti:

Vrste pomanjkljivosti so:
porozna mesta – posledica je vdor zraka in vlage do armature
razpoke v betonu – poledica je zamakanje in vdor zraka do armature
poškodbe dilatacije – posledica je zamakanje
preboji – vlažnost konstrukcije
poškodbe hidroizolacije – posledica je zamakanje in pronicanje vode skozi betonski prerez

Vplivi na pomanjkljivosti so bili:

– Porozen beton – previbriranje med gradnjo, neustrezna konsistenca svežega betona, slaba kakovost betona in slaba izdelava opažev.

– Premajhen zaščitni sloj betona nad armaturo.

– Razpoke – primarno nastanejo zaradi strjevanja svežega betona, krčenja betona, kemičnih vplivov in temperaturne spremembe kemičnega procesa hidratacij. Seveda pa so na razpoke vplivali tudi stabilnostni vzroki kot so posedanje konstrukcije, slaba sprijemljivost betona in armature, nepravilno položena armatura, nezadostno sodranje, konstrukcijske napake, nepravilna izvedba, lezenje in tečenje betona, preobremenitev konstrukcije. Največ razpok je na območju kjer je porozni beton.

– Poškodbe dilatacij – vzroki za poškodbe so nepravilno dimenzioniranje dilatacij, izvedba na napačnih mestih, dotrajanost materialov, poroznost betona, uporaba neprimernih materialov, slaba zaščita in NEVZDRŽEVANJE. Na objektu je bilo ugotovljeno izdatno zamakanje v območju dilatacij na mestih kjer je POROZNI BETON.

– Preboji – skozi AB ploščo je pri gradnji objektov izvedenih več prebojev zaradi odvodnjavanja meteornih voda. Ker so bili pri gradnji garaže preboji izvedeni slabo, je prišlo do korozije armature in betona ter do razpada betona okoli prebojev. Največ napak se pojavlja pri izvedbi vertikalnih prebojev za odvodnjavanje pohodne ploščadi, torej na mestu kjer vozila sploh ne vozijo.

– Hidroizolacija betonske plošče – vzrok za to je nekvalitetna vgradnja hidroizolacije. Predhodni premaz in zaščita hidroizolacije nista bila izvedena, granulacija zaščitnega peščenega sloja je bila prevelika in izvedba zvarov trakov pa nekvalitetna. Ugotovljeno je bilo, da je hidroizolacija propadala. Glavni razlogi za to so, da so na pohodni betonski plošči nad hidroizolacijo položene pohodne betonske plošče in keramične ploščice. Vse meteorne vode, bi morale odtekati v predvidene linijske požiralnike in odtoke. Zaradi slabega vzdrževanja in poškodb se te vode zadržujejo na ploščadi. V zimskem času na ploščadi zaostale vode zmrzujejo in prihaja do poškodb. Voda zaradi tega penetrira v AB konstrukcijo in povzroča poškodbe na sami konstrukciji.

– Finalni tlaki – ti niso del hidroizolacije, vendar služijo kot njena zaščita. Finalni tlaki so slabi na pohodni betonski ploščadi in tudi na vozišču.

MO Maribor se je zato zavezala, da bo sanirala cesto in hidroizolacijo v območju ceste in pred sanacijo preverila ali je AB konstrukcija v območju ceste preobremenjena s prometom na tržnico. Če bi izračun pokazal, da je AB plošča v območju ceste preobremenjena bo MO Maribor izvedla ojačitev AB plošče v območju ceste, uredila hidroizolacijo v območju ceste in uredila povozno površino. Vse ostale napake, ki so na garaži nastale zaradi prej opisanih vzrokov, pa morajo financirati lastniki garaž, saj MO Maribor ni odgovorna za te napake, niti nima pristojnosti za njihovo popravilo.