Pred dnevi smo predstavili problematiko Mestne četrti Center. Govorili smo s predsednikom sveta Mestne četrti Center Sašom Drobnakom, ki nam je povedal,  da je največ problemov v njihovi MČ povezanih s prometom: “V zadnjih 10 ali 20 letih v Mariboru nismo naredili tako rekoč nobenega koraka v tej smeri trajnostne mobilnosti. Po Koroški cesti se brez omejitev vali ves tranzit med vzhodom in zahodom, na obrežju reke Drave pa imamo glavno mestno parkirišče.” Sprehod od Gosposke ulice do mestnega parka  je opisal kot slalom med pločevino. Njegov predlog je bil, da bi s ponudbo velikih parkirnih površin izven mestnega jedra npr. pri Ljudskem vrtu, pod Trgom revolucije, na industrijskih površinah v Melju, od tod pa organizirati prijazen in učinkovit javni prevoz do centra.

Vzpostavitev garažnih hiš ob obvoznicah in v bližini mestnega središča

Obrnili smo se na mariborsko občino in jih povprašali o predlogu predsednika sveta MČ Center. “V luči trajnostne mobilnosti v prihodnosti načrtujemo tudi vzpostavitev garažnih hiš ob obvoznicah in v bližini mestnega središča, po principu P&R. Glede na morfologijo Maribora in njegovo velikost, je tudi vožnja s kolesom ena izmed primernejših načinov trajnostne mobilnosti. Zato je smotrno v okviru garažnih hiš načrtovati tudi kolesarnice po sistemu »Bike&Ride«.”

Tudi v prihodnje je vizija razvoja mesta trajnostno naravnana, tudi na področju mobilnosti. Pomembnejši projekti na tem področju, ki so vključeni v proračun MO Maribor za leti 2019 in 2020 so:

  • TUS – ureditev kolesarske povezave na Koroški cesti (med Strossmayerjevo in Gosposvetsko – okoli 1,6 km),
  • projekt ureditve Cafove ulice,
  • TUS – kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi (zajema okoli 14 km novih in obstoječih na novo urejenih kolesarskih površin),
  • TUS – izgradnja kolesarskega in peš nadhoda na Titovi cesti ter ureditev kolesarske povezave v smeri Europarka,
  • razpis za projekt izposoje koles »Bike Sharing« (v prvi fazi 12 postajališč, 180 ključavnic, 120 koles, v 2. fazi še dodatno dva krat toliko).
  • v sklopu projekta gradnje cestno železniškega podvoza na Ljubljanski ulici se že ureja kolesarska povezava med Ljubljansko ulico in Titovo cesto ob železniški progi (250m).
  • MO Maribor je od leta 2014 do danes pridobila že cca. 32 avtobusov visokega okoljskega standarda, z nakupom novih avtobusov pa se je povprečna starost vozil znižala na zgolj 5,6 let.

_________________________________________________________________________________________

Preostali odgovor MO Maribor objavljamo v celoti:

MO Maribor je leta 2015 sprejela Celostno prometno strategijo in v skladu s tem zadnja leta tudi deluje. Izvajamo številne aktivnosti za doseganje ciljev trajnostnih oblik mobilnosti (povečevanje deleža pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnem potniškem prometu), s tem da širimo omrežje kolesarskih stez, območij za pešce in izvajamo izboljšave v JPP.

V skladu s cilji Trajnostne mobilnosti in sprejeto vsebino Celostne prometne strategije nenehno nadgrajujemo infrastrukturo javnega potniškega prometa. To pomeni, da obnavljamo avtobusna postajališča, jih tako prilagajamo potrebam potnikov in jih tudi delamo bolj privlačna. Več avtobusnih postajališč smo v zadnjem letu opremili z urbano opremo, sedaj pa smo v fazi nameščanja nadstrešnic. Ob rekonstrukcijah avtobusna postajališča iz zalivov premikamo na vozne pasove, s čemer dajemo avtobusnemu prometu absolutno prednost pred ostalim motornim prometom. Načrtujemo elektrifikacijo javnega mestnega potniškega prometa (avtobusi na izključno električni pogon) z izgradnjo ustrezne polnilne infrastrukture. Ponudbo mestnega potniškega prometa dopolnjuje električno mini vozilo, poimenovano Maister, ki vozi po območju za pešce in ožjem središču Maribora. Prevoz z njim je za potnike brezplačen. Prav tako je v Mariboru možnost souporabe električnih avtomobilov ali t.i. Car sharing, ki ga izvaja podjetje Avantcar d.o.o.. Sočasno prilagajamo parkirne površine v mestnem središču in sicer na način, da ukinjamo brezplačno parkiranje. Hkrati na parkirnih površinah spreminjamo načine parkiranja in parkirne površine tudi hortikulturno urejamo. S tem je prostor bistveno privlačnejši, postopno pa na tak način tudi zmanjšujemo število parkirnih mest.

Med 2009 in 2019 je bilo tudi na področju kolesarjenja v MO Maribor narejenih kar nekaj investicijskih ukrepov v smeri izboljšanja pogojev za kolesarjenje. MO Maribor je v sodelovanju z Mariborsko razvojno agencijo aktivno izvajala projekt TRAMOB – ukrepi za trajnostno mobilnost v mestu Maribor, ki se je delno financiral iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tako smo v mestu s sprejemom Celostne prometne strategije in z izvedbenimi projekti, s katerimi smo začeli postopoma urejati kolesarske površine v mestu ter jih smiselno povezati v celotno mrežo, začrtali temelje in smernice za razvoj kolesarstva. V sklopu projekta TRAMOB je bil vzpostavljen Center mobilnosti Maribor, ki je prvi tovrstni center v Sloveniji. Prav tako je bil uveden povsem nov ukrep, ki omogoča kolesarjem enakovredno vključitev v promet s souporabo voznega pasu z motornimi vozili – imenovan »SHARROW« ali skupna prometna površina. Na železniški postaji smo dobili prvo kolesarnico po sistemu »Bike&Ride«. Nove načine vodenja kolesarjev uvajamo skladno s sprejetimi smernicami in zakonodajo s strani Ministerstva za infrastrukturo (Sharrow, Bike box, kolesarski pasovi na vozišču, pomožni kolesarski pasovi…).

V sklopu projektov Trajnostne urbane strategije (TUS) preko mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN) bomo v letu 2019 začeli izvajati obsežen projekt, cilj katerega je povezati vse mestne četrti in krajevne skupnosti s kolesarsko infrastrukturo v smiselno in celostno povezano celoto. Projekt se bo predvidoma začel izvajati julija 2019, po javnem razpisu. Zaključek del je predviden leta 2020. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori projekta. Projekt v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov bo tako sofinanciran z nepovratnimi sredstvi v višini dobrega milijona evrov.