MRA še ni dobila izplačanih 600 tisoč evrov
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izplačilo pogojujejo s sodelovanjem MRA z drugimi organizacijami in projekti, ki se v Mariboru že ukvarjajo s coworkingom in širitvijo koncepta (poleg Mestne občine Maribor) tudi v občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica, Selnico ob Dravi ter v koroške občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Ministrstvo bo za izpolnjevanje teh vsebinskih pogojev izvedlo kontrole na kraju samem, če bo potrebno, tudi večkrat na leto.
 
Na ministrstvu se ne strinjajo z oceno, da Mariborska razvojna agencija (MRA) izvaja samostojno akcijo na področju coworkinga v Mariboru, saj izražajo pripravljenost za vsebinsko sodelovanje z drugimi coworking iniciativami tako v lokalnem okolju kot tudi širše. Ob tem omenjajo srečanje, ki ga je 12. 12. 2014 organizirala MRA, kjer so sodelovali predstavniki Tkalke, Vetrinjskega dvora, Društva Hiša!, Štajerskega tehnološkega parka, Inštituta za raziskovanje podjetništva, Geek-house – start-up pospeševalnika, EIC Univerzuma Minerva in Zavoda PIP.
O tem srečanju pa ena izmed sodelujočih, Karolina Babič s CAAP, pove, »da ima dovolj te predrznosti, da nas vabijo na nekakšne provizorične sestanke, kjer nam dajo v podpis liste prisotnosti, potem pa iz neskončnega sestankovanja ni nobenih sadov.«
Če ne bo sodelovanja, ne bo sredstev
Kot pravijo na ministrstvu lahko Regionalna razvojna agencija, ki ji je preneseno izvajanje nalog,   namenska sredstva porablja izključno za namen izvedbe prenesenih nalog in nikakor ne za splošno lastno delovanje oz. pripravo splošnih lastnih vsebin: »Če pa pod »lastno delovanje« štejemo splošne naloge, kot so npr. priprava poročil za namene izvedbe prenesenih nalog oz. izvedbe instrumenta, je financiranje le-teh aktivnosti dopustno.«
Pogodba sicer ministrstvu nalaga, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju in nenamenske porabe sredstev ter v primeru dvojnega financiranja stroškov dela zaposlenih lahko ministrstvo enostransko odstopi od pogodbe in od MRA zahteva takojšnjo vrnitev vseh nenamensko oziroma nepravilno porabljenih sredstev, skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema do dneva vračila sredstev.   
Na MRA na vse očitke odgovarjajo: »Sredstva so namenska, a ne za financiranje zasebnih coworking podjemov, temveč za vzpostavitev javnega coworking prostora, ki bo za uporabnike v celoti brezplačen. To je tudi ključna razlika v primerjavi z obstoječimi podjemi, kjer so »mize« plačljive in s tem zagotovo nekaj »enkratnega«. Niti en evro iz naslova teh sredstev ne bo namenjen rednemu delovanju MRA, temveč zgolj in samo ustanovitvi, delovanju in podjetniškim programom, ki se bodo izvajali v okviru Coworking Maribor.«
MRA: Potreba po dodatnem coworkingu  je očitna
»Na srečanju predstavnikov coworking prostorov v decembru 2014 smo ugotovili, da ima večina, kot so sami trdili, že zapolnjene kapacitete in da jih dodatni prostori ne motijo. Ob tem je potrebno vedeti, da so nekateri med njimi zelo specializirani,  tako da je potreba po dodatnem coworkingu več kot očitna. V času podpisa pogodbe med Ministrstvom za gospodarski razvoj in MRA, v Mariboru ni obstajal niti en coworking prostor, ki bi ga vzpostavila javna institucija (ki so jim ta sredstva namenjena).« Z odprtjem prostorov na svojem sedežu »so zagotovili, da bo več sredstev namenjenih programu ter bolj ustrezen prostor kot bi to bilo mogoče v Tkalki. Vsi ti programi bodo za uporabnike tudi brezplačni, ker je bil osnovni namen celotnega projekta. Fundacija Prizma in CAAP namreč oddajata “mize” za 40 EUR brez DDV, to pomeni 48,80 EUR na uporabnika.«
Zanimanje za prostore na MRA je po njihovih besedah veliko. V tekočem letu si je prostore ogledalo že preko 80 ljudi, med katerimi jih je večina izrazila interes po vključitvi. V prvih štirih dneh po uradni otvoritvi so sklenili že 11 sporazumov o sodelovanju, tako da prvi coworkerji že uporabljajo prostore. Priprava coworking prostorov MRA je vključevala nabavo pohištva, ki so jim ga izdelali v invalidskem podjetju v Mariboru ter nabava routerja za zagotovitev internetnega dostopa za coworkerje. Ti stroški so znašali okoli 8000 EUR.
Pričakujejo javni razpis
Karolina Babič doda, da priznavajo, da je MRA izvajalka ukrepov državne pomoči, ne pa tudi, da je izvajalka vseh vsebin teh ukrepov, saj se tovrstne vsebine v mestu in okolici že izvajajo in jih torej MRA podvaja, in ker MRA ni kompetentna za izvajanje vseh vsebin, ki so del ukrepov.
Od MRA pričakuje, da v lastni izvedbi zadrži vodenje in promocijo projekta, izvajanje specializiranih coworking vsebin pa preko javnega razpisa da v izvedbo tistim organizacijam, ki lahko z referencami izkažejo, da so kompetentne za izvajanje tovrstnih vsebin: »Coworking ni samo nek prostor, kjer nekdo tu in tam organizira kak podjetniški dogodek, temveč je coworking skupnost, ki se gradi na terenu, v tesnem stiku s prebivalci mesta in skozi postopno izgradnjo novih družbenih procesov.«
Sicer je res, da tudi vsi izvajalci coworking vsebin v Mariboru niso povsem enotni v odnosu do MRA, »ker nekateri z MRA finančno močneje sodelujejo in se temu seveda nočejo odpovedati z javnim izpostavljanjem,« doda Babičeva.
Neučinkovitost MRA?
Ne sprejemamo, da MRA določa vsebine in nam za izvedbo enemu po enemu, malo po malo, ponuja drobtinice, zato da sama obdrži roke nad projektom in polovico sredstev porabi za plače svojih zaposlenih. Ob vsem tem nam v teh letih Mariborska razvojna agencija ni pomagala niti z enim evrom, niti z eno promocijsko akcijo, niti z eno prijavo na kak evropski razpis. Zakaj imamo to agencijo, če ne pomaga takšnim organizacijam kot je CAAP?« razmišlja Babičeva.
O nastali situaciji, slabi komunikaciji ter nezaupanju do MRA s strani različnih organizacij v Mariboru, Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice doda: »Razočarana sem, da  se kljub večkratnim poskusom, da bi vzpostavili sistematično sodelovanje MRA-ja z ostalimi partnerji in člani razvojne mreže v regiji, le-ta še vedno poslužuje samostojnih akcij.«