Pred dnevi smo objavili članek mariborski domovi polni, kam s svojcem po bolnici? Vse več je namreč tudi mlajših od 65, ki potrebujejo vedno več pomoči tako pri zdravstveni kot socialni oskrbi. Kapacitete domov za ostarele v Mariboru so zasedene, prosilci pa velikokrat ne izpolnjujejo pogojev za sprejem.

Tako se velikokrat svojci znajdejo v stiski, ko ne vedo kaj storiti z njihovim družinskim članom, ki potrebuje pomoč. O problematiki smo spregovorili z Gregorjem Žigonom, direktorom Doma pod gorco.

Ko oskrba svojca doma več ni mogoča, bodisi zaradi stanja po kakšni operaciji ali drugih razlogov, kaj lahko storijo svojci?

Svojcem vedno priporočamo, da se v takšni situaciji, če imajo Prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo v katerem koli domu za starejše (v nadaljevanju Vloga), obrnejo nanje. Včasih so na čakalni listi za enoposteljno sobo, kjer je čakalna doba v vseh domovih za starejše precej dolga. Zato jim svetujemo, da to Vlogo aktivirajo za dvoposteljno sobo, saj se s tem zmanjša čakalna doba in poveča možnost hitrejšega sprejema v dom za starejše. Če Vloge še niso podali, je smotrno pričeti postopek sprejema v institucionalno varstvo čim prej v čim več domovih za starejše.

V kolikor še vedno ni možnosti za sprejem v domu za starejše, svetujemo, da skušajo pridobiti storitev pomoči na domu.

Pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, a se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, medtem ko njihovi svojci oskrbe in nege starostnika ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Pomoč na domu predstavlja različne oblike organizirane praktične pomoči in podpore, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

V skladu s 43. členom Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) je vsaka posamezna občina dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč na domu. Občina izbere izvajalca storitve na teritoriju občine in da soglasje k ceni storitve. Z višino subvencije za pomoč na domu vsaka občina vpliva na višino cene storitve, ki jo plača uporabnik. ZSV določa, da se pomoč na domu financira iz proračuna občine v višini najmanj 50 % stroškov.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) lahko svojci pridobijo informacije o ponudnikih pomoči na domu v okviru javne službe in seznam zasebnikov ter pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

Glede na to, da je tako čakalna doba za sprejem v dom za starejše kot pridobitev storitve pomoči na domu precej velika, svojcem priporočamo druge neformalne oblike pomoči v vmesnem času. Ugotavljamo, da se svojci dostikrat poslužujejo teh neformalnih oblik pomoči (med sosedska pomoč, sorodniki, prijatelji, prostovoljske organizacije, ipd.). Svojcem svetujemo, da se obrnejo na krajevno pristojen Center za socialno delo, kjer jim lahko priskočijo na pomoč pri urejanju namestitev ali drugih oblik pomoči.

Kakšni so pogoji za sprejem v dom?

Za namestitev v dom za starejše lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Starost prosilcev mora biti nad 65 let.

Ob razpoložljivem ustreznem mestu v domu za starejše strokovna komisija za sprejem (sestavljena je iz strokovnih delavcev in sodelavcev s področja socialnega varstva in zdravstvene nege) predlaga sprejem uporabnika iz seznama čakajočih za sprejem in pri tem upošteva:

–       vrstni red po prispetju prošenj oziroma dolžino čakalne dobe,

–       zdravstveno stanje uporabnika, ki pogojuje vrsto potrebne storitve oziroma oskrbe,

–       bližino stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev,

–       socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema.

Starejši lahko zaprosijo tudi za sprejem v obliko institucionalnega varstva, kjer se uporabnik vsak dan vrača v svoje stalno bivalno okolje. Gre za namestitev dnevnega varstva, za katero v našem domu za starejše ni večjega povpraševanja, čeprav pomeni oskrbo in nego starostnika v času, ko so svojci odsotni zaradi delovnih ali drugih obveznosti (n.pr. dopoldanski čas).

Oblika institucionalnega varstva v našem domu za starejše so tudi oskrbovana stanovanja, kjer prebivajo starostniki v stanovanju sami, lahko pa koristijo dodatne storitve institucionalnega varstva v odvisnosti od svoje fizične in psihične sposobnosti ter finančnega stanja (čiščenje stanovanja, pranje perila, dostava obrokov po njihovi izbiri, patronažna služba, ipd.). V primeru akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja jim nudimo tudi storitve oskrbe in nege. Vseskozi imajo možnost koriščenja 24 urne dosegljivosti preko SOS sistema.

Ti dve obliki institucionalnega varstva sta lahko krasen prehod v celodnevno institucionalno varstvo, saj starostniki predhodno spoznavajo življenje in dejavnosti v domu za starejše,  potek dneva in predvsem druge stanovalce ter zaposlene. Sprejem v dom za starejše je s psihološkega vidika bistveno lažji.

Naj poudarimo, da ne obstajajo prednostni seznami za sprejem v dom za starejše, saj dosledno upoštevamo zakonodajo in z njo zagotovljeno enakopravnost obravnave.

Kakšna je trenutna zasedenost vašega doma in kolikšna je čakalna doba?

 V Domu pod gorco smo polno zasedeni, kar pomeni 150 stanovalcev v domu za starejše in zasedenost vseh 33 oskrbovanih stanovanj z 43 uporabniki. Proste kapacitete predstavlja dnevno varstvo, kjer imamo trenutno 2 osebi.

Čakalna doba za sprejem v naš dom je precejšnja. Trenutno imamo 408 aktualno čakajočih vlog; od tega 164 čakajočih na enoposteljno sobo in 244 čakajočih na dvoposteljno sobo. Med 408 čakajočimi je 30 vlog za sprejem na enoto Spominčica, kjer so nastanjene osebe z diagnozo demenca. Kapaciteta za enoto za osebe z diagnozo demenca je pri nas 33 mest.

Menite, da bi moralo biti to področje bolj urejeno? S kakšnimi posebnimi ustanovami, kjer bi šlo za začasno namestitev med čakanjem na prosto mesto v domovih?

Menimo, da je to področje slabo urejeno na ravni celotne države. Predvsem manjka namestitvenih kapacitet za osebe, mlajše od 65 let, za osebe, ki potrebujejo varovani oddelek oziroma namestitev v posebne zavode, za osebe v paliativni obravnavi in podobno. Prav tako je premalo kapacitet za po bolnišnično obravnavo oziroma za rehabilitacijo oseb po poškodbi (kratkotrajne namestitve).

Domovi smo polno zasedeni in vsako sproščeno mesto se takoj zasede. Zavedamo se stisk tako svojcev kot tudi starostnikov, ki se znajdejo v situaciji, da sami zase ne zmorejo več skrbeti, medtem ko svojci ne morejo ostati doma ali pustiti službe, da bi skrbeli za svoje starše ali starejše sorodnike.

Predvsem gre za starostnike, katerih gibalne zmožnosti so omejene ali so nepokretni, kar največkrat pomeni popolno odvisnost od tuje nege in pomoči. Veliko težavo predstavlja prisotnost okužb, povezanih z zdravstvom. Za te osebe je potrebno zagotoviti ustrezne izolativne ukrepe. V določenih primerih je potrebna celo enoposteljna soba. V nasprotnih primerih je lahko dvoposteljna, a zahteva namestitev oseb z istim sevom okužbe. Takšna mesta oziroma takšne pogoje domovi zelo težko zagotavljamo. Nujne bi bile torej kapacitete za kratkotrajne namestitve (po bolnišnična obravnava ali rehabilitacija po poškodbi).

Dejstvo je, da domovi prejemamo vloge za sprejem oseb z najzahtevnejšo zdravstveno nego, katere ne moremo nuditi zaradi neustreznih kadrovskih normativov, predpisanih za domove za starejše, ki so že več let podhranjeni.

Koliko je sicer uporabnikov, ki k vam pridejo direktno iz bolnišnic?

Slaba polovica sprejemov je pri nas sprovedena kot premestitev iz bolnišnice. Kot primer lahko navedemo, da smo v letošnjem letu sprejeli 38 stanovalcev, od teh je bilo 15 oseb premeščenih iz bolnišnice. Povprečna letna fluktuacija (odhodi – sprejemi) pri kapaciteti 150 stanovalcev je okoli 50 oseb.

Nasvetu svojcem, ki obupani ne vedo kaj narediti?

Najprej je potrebno svojce opozoriti na pravočasen pristop. Razmišljanje o ureditvi domske namestitve takrat, ko je starostnik nepokreten ali potrebuje namestitev v stalno obliko institucionalnega varstva za starejše, je napačna. Svojci se morajo zavedati, da povpraševanje po namestitvi v dom presega ponudbo v vseh domovih za starejše in da so čakalne dobe za sprejem izredno dolge. Svetujemo in priporočamo svojcem, da ukrepajo prej.

Prvi korak je pogovor s starejšimi družinskimi člani o vložitvi vloge za sprejem v dom. Naj poudarimo, da vloge ni potrebno aktivirati, ampak je vloga lahko zgolj na čakalni listi ali v mirovanju.

V primeru potrebe oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja starostnika se vloga za sprejem aktivira. Svojcem priporočamo, da si skupaj s starostniki ogledajo domove za starejše v njihovi bližini in izvedejo razgovor v socialni službi doma, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije in nadaljnje napotke.

Poseben poudarek je obravnava starostnikov, kjer svojci opažajo spremembo zdravstvenega stanja v smislu pojava demence oziroma upada kognitivnih funkcij. V večini primerov se svojci tolažijo, da gre za starostno pozabljivost, a ni vedno tako. Predvsem je pomembna prva obravnava pri specialistu in redno vodenje in spremljanje poteka bolezni.

Pri demenci je pomembno pravočasno prepoznati bolezen in se obrniti po strokovno pomoč. Svojcem svetujemo, da se za nasvet ali pomoč obrnejo na Demenci prijazne točke (več informacij o teh točkah lahko najdejo na www.spomincica.si/dodatne-dejavnosti/demenci-prijazne-tocke). V Sloveniji obstaja precej  razvejana mreža Demenci prijaznih točk, kjer lahko svojci in vsi ostali zainteresirani s strani strokovnega osebja prejmejo napotke za nadaljnje postopanje v tem primeru. Pomembno je vedenje, katere pravice in socialni transferji pripadajo osebam in kam se obrniti po pomoč. Ena izmed Demenci prijaznih točk se nahaja tudi v našem domu.