Na Ptuju je po dveh letih ponovno moč opaziti povečano število glodavcev. Ti se zdaj ne zadržujejo več le v kanalizacijskih jaških, ampak se mirno sprehajajo tudi med ljudmi. Medtem število primerov okužbe z mišjo mrzlico narašča. Povečano število glodavcev opažajo po celem mestu, predvsem pa na območju Ljudskega vrta in bolnišnice.
Porast števila glodavcev
Da gre tudi letos za podobno »mišjo leto«, kot je bilo nazadnje 2019, strokovnjaki opozarjajo že nekaj časa. Beležijo tudi porast primerov okužbe z mišjo mrzlico. Samo letos je zbolelo že preko 140 ljudi – za primerjavo: lani jih je v istem časovnem obdobju zbolelo za več kot 100 manj. (NIJZ) Pogostejše obolevanje pa je navadno povezano prav s povečanim številom glodavcev, ki bolezen prenašajo. Porast opažajo tako na podeželju, kot tudi v centrih mest. Sprehajalci v mestu znajo povedati, da med korona časi srečaš na ulici več podgan kot ljudi. Na Ptuju sicer redno deratizacijo izvajajo dvakrat letno, jeseni in spomladi, so pa težave s precej povečano populacijo podgan, tako kot večina mest, imeli že v letu 2019.
Zakaj so glodavci nevarni?
Poleg povzročanja gospodarske škode (poškodovanje zgradb, električnih kablov, plinske napeljave, kontaminacija hrane) je problem prenaseljenosti glodavcev še v prenašanju povzročiteljev različnih nalezljivih bolezni.
Primer je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS, ali krajše mišja mrzlica. Gre za akutno nalezljivo bolezen, ki jo povzročajo virusi, glavni prenašalci pa so miši, voluharji in podgane. Pogosto je bolezen povezana z opravili na vrtu, dejavnostmi v naravi in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi urina, sline ali iztrebkov glodavcev (kleti, skladišča). Človek se lahko okuži z vdihavanjem virusa iz izločkov glodavcev, znaki pa se običajno razvijejo v obdobju 2-4 tednov. Najpogostejši simptomi okužbe so visoka vročina, mrzlica, bolečine v glavi, trebuhu in očeh, lahko pa pride celo do krvavitev in motenj pri zavesti. (NIJZ)
Glodavci bodo v mestih vedno prisotne
Najbolj razširjeni glodavci v mestnem okolju so norveška in črna podgana ter navadna miš. So hitro prilagodljivi, v ugodnih pogojih pa je tudi njihovo razmnoževanje zelo hitro. Teoretično ima lahko en podganji par v svojem življenju nekaj tisoč potomcev. Znajo skakati, plezati in plavati. Pogosto se zadržujejo v bližini vode, ob kanalih in v kanalizaciji, od koder lahko skozi straniščno školjko pridejo tudi v stanovanja. Gnezdijo lahko tudi v sistemih za prezračevanje in se po ceveh selijo iz prostora v prostor.
Zadržujejo se vsepovsod, kjer najdejo hrano, zato bodo v mestih in mestnih kanalizacijah vedno prisotni. Njihova populacija se letno spreminja, odvisna pa je od življenjskih pogojev – predvsem od temperature in količine hrane. Vsakih nekaj let se njihovo število precej poveča, to pa prinaša tudi porast bolezni, ki jih prenašajo.
Ukrepi za zatiranje glodavcev
Poleg redne deratizacije, ki je v domeni ustreznih občinskih služb, lahko razmnoževanje glodavcev močno omejimo s tem, da skrbimo za čistočo. Veliko lahko storimo s tem, da pospravimo ostanke hrane in ne puščamo stvari ležati po kleteh, garažah in ostalih skladiščih, pa tudi da v straniščno školjko in posledično v kanalizacijo ne spuščamo ostankov hrane ter tako zmanjšamo širjenje populacije.
