Kot je javno izpostavila državna sekretarka Tanja Strniša, se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaveda pomena investicije Magna za razvoj Občine Hoče – Slivnica in celotno severovzhodno Slovenijo in tudi skrbi za okolje.
“Zato si ministrstvo ves čas prizadeva iskati rešitve, ki bi omogočile izvedbo investicije, hkrati pa zagotovile ohranitev najbolj rodovitnega zgornjega dela tal in vzpostavitev nadomestnih zemljišč kot omilitvenega ukrepa, saj je samo pod takimi pogoji poseg na najboljša kmetijska zemljišča sploh dopusten,” pravi sekretarka.
Najboljša zemlja se mora nadomestiti
Za investicijo Magna je sicer načrtovano, da se poseže na 78 ha izredno kakovostnih kmetijskih zemljišč. Analiza, ki so jo decembra 2016 opravili na Biotehniški fakulteti,pa je pokazala, da so prav ta zemljišča uvrščena v zgornjih 6 % kmetijskih zemljišč v Sloveniji.
“Analize so tudi pokazale, da so tla popolnoma neonesnažena. Gre za idealna kmetijska tla neprecenljive vrednosti, ki jih je narava ustvarila skozi več deset tisoč let – za nastanek 1 cm tal je potrebnih okoli 500 let,” še poudarja državna sekretarka. Nadomeščanje kmetijskih zemljišč je tako nujno in tudi ustavno zavezujoče, lokacija Rogoškega gozda pa se je pokazala kot najbolj sprejemljiva.
V Sloveniji več gozdov kot zemlje
Posek gozda je bil po njenih besedah sprejemljiv tudi z vidika bilance gozdnih površin, saj je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU z 58,4% gozdnatostjo oz. skoraj 1,2 milijona hektari gozdov (gozdov imamo 6,6-krat več kot njiv), medtem ko imamo le 1/3 potrebnih obdelovalnih kmetijskih površin, potrebnih za normalno samooskrbo prebivalstva.
“Glede na to, da je celotno območje nižinskega gozda med Hočami in Rogozo veliko okoli 300 ha in da je od prvotno predvidenih 63,5 ha za posek gozda, po kompromisnem predlogu za posek predvidenih samo 4 ha, lahko ocenimo, da posek gozda ne bo pomenil bistvenega vpliva na okolje in ne bo pomembno poslabšal kvalitete bivalnega okolja okoliških prebivalcev,” še pravi Strniša.
