V okviru projekta Urbana zemljina za hrano bodo pod Pekrsko gorco nastali mestni vrtovi, ki se bodo razporostirali na kar 12.500 kvadratnih metrih.Območje je namenjeno individualnim vrtičkarjem, v sklopu vrtov pa so načrtovani tudi otroški doživljajski vrt, modelni vrt, na katerem je predvideno sodelovanje s srednjo šolo ali Univerzo, integracijski vrt, na katerem bodo aktivni prostovoljci, in 1.000 kvadratnih metrov sadovnjaka. Na vrtovih bomo lahko sprejeli približno 80 vrtičkarjev najemnikov, pri čemer je že v tem trenutku prijavljenih interesentov več kot 100.

Izjemno zanimanje za znanje urbanega vrtnarjenja

Včeraj, 12. februarja, je potekala prva od treh načrtovanih delavnic v organizaciji partnerja projekta Urbana zemljina za hrano, E-zavoda, s katerim so širili znanje in zavedanje o lokalni pridelavi hrane, s poudarkom na samooskrbi oz. pridelavi na lastnem vrtu.

Okoli šestdeset udeležencev delavnice je dr. Andreja Borec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru najprej popeljala skozi zgodovino urbanega vrtnarjenja. Trenutno so tudi pri nas v porastu t. i. skupnostni vrtovi, ki izvirajo iz ZDA. Na teh vrtovih je poudarjena aktivna udeležba posameznika, “gre torej za več kot le vrtnarjenje, vključujejo namreč tudi druženje, izobraževanje, skupne programe, delavnice … ”

Ob zaključku svojega predavanja je postregla s podatkom, da je Slovenija najmanj samooskrbna na področju sadja, kjer dosegamo zgolj 22 % samooskrbo, in na področju zelenjave, kjer smo v 37 % samooskrbni.

Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je podala nekaj praktičnih nasvetov, pri katerih se je dotaknila razlike med sadikami in semeni, kolobarjenja, gnojenja, lastnikom in najemnikom vrtov pa je svetovala, da na svojih vrtovih posadijo čim več rož in zelišč. To so namreč rastline, ki dišijo in cvetijo, s tem pa privlačijo koristne živali in zmedejo škodljivce.

Marca informativna srečanja za vrtičkarje interesente

Udeleženci delavnice so ob koncu zapisali svoja pričakovanja, želje in izzive, ki jih vidijo tako na domačih vrtovih kakor tudi kot potencialni najemniki novih mestnih vrtov, ki bodo v drugi tretjini leta zaživeli pod Pekrsko gorco. Ob tem so izpostavili vprašanja, ki se nanašajo na permakulturo, različne vrste rastlin na majhnem prostoru, nadaljnja izobraževanja in druženja. Mnenja udeležencev bodo služila kot izhodišča za vsebinsko pripravo drugega sklopa delavnic, v katerih bo organiziranih pet praktičnih delavnic.

Partner v projektu, Društvo Aktiviraj se, bo v marcu obveščal prijavljene interesente o poteku informativnih srečanj za najem vrtov. Infrastruktura na vrtovih v tem trenutku sicer še ni pripravljena, saj so trenutno v fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj.