Danes so v Bresternici slavnostno obeležili 20. obletnico Materinskega doma Maribor, ki sicer kot socialnovarstveni program deluje pod okriljem tukajšnjega Centra za socialno delo. V Domu krajanov, kamor je prišel tudi mariborski župan Saša Arsenovič, so ob slavnostnih govorih kulturni program pripravili v sodelovanju s KS Bresternica – Gaj, kjer so nastopili otroci iz tamkajšnjega vrtca in OŠ Kamnica. To sta tudi ustanovi, kamor hodijo otroci iz Materinskega doma.

Mirjana Drofenik, vodja Materinskega doma Maribora, je za naš medij povedala, da so v dvajsetih letih imeli v njihovi hiši nameščenih 580 oseb, mamic in otrok. “Pri nas je možnost bivanja eno leto, ob izrednih situacijah in stiskah podaljšamo to bivanje. Pri nas nudimo psihosocialno pomoč mamicam, ki so tu nameščene, in z njimi načrtujemo nadaljnje korake v njihovem življenju. Veliko mamic in žensk, ki se namesti v naš program, je doživelo nasilje v svoji primarni družini ali pa kasneje v partnerski vezi, tako da potrebujejo veliko empatije in pomoči, da lahko te stiske predelajo. Pri nas je pet zaposlenih in nudimo jih predvsem varen, miren dom, kjer lahko ob naši pomoči počasi pridobijo veščine za nadaljnje življenje.”  

Hiša Materinski dom je v Bresternici, kjer imajo 7 sob, trenutno so vse zasedene. Imajo pa še eno stanovanjsko enoto v najemu, kjer imata možnost bivanja dve mamici z otroki.

Dodaja, da si želijo, da bi bili še naprej v pomoč vsem ženskam, mamicam in otrokom, ki jih potrebujejo. Pa tudi dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, občino in ministrstvom, ki jih finančno tudi podpirajo.

Direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc pa je spomnila na leto 2003, ko je takratno vodstvo naredilo vse, da se je ta projekt v Mariboru tudi pričel.

Velika pridobitev

“Vso to obdobje ni bilo ne pomisleka ne dileme, da ta program ni potreben. Tukaj nameščamo mame in otroke iz cele Slovenije, tu ni omejitve. Ker je to socialnovarstveni program, za katerega se moramo vsakih sedem let prijavljati na razpis ministrstva, moramo vsaj 20 odstotkov financiranja zagotoviti s pomočjo lokalnih skupnosti. Naš center pokriva 22 občin na tem območju, zato se obračamo tudi na njih. Vsaka občina sodeluje v okviru svojih zmožnosti. Na vse skupaj pa moramo pogledati tudi z drugega vidika, ne zgolj finančnega. S tem mislim na to, da je ta inštitucija velika pridobitev. Ženski, ki se znajde v stiski, lahko nudimo streho nad glavo.” 

V prihodnosti si želi, da bi ta program vzdrževali vsaj v taki obliki. “Pohvaliti moram tudi okolje. V tem istem zaselku smo odprli tudi Krizni center za otroke in če obstaja nagrada za najbolj humani zaselek, bi ga predlagala. So velik vzor, vedno pripravljeni in odprti za take stiske.”