Gre za prvi tovrsten projekt, ki bo slovenskim partnerjem omenjeno vsoto zagotovil v štirih letih trajanja projekta, torej do leta 2021.
Od skupne vrednosti projekta v višini 7,77 milijona evrov bo EU 13 partnerjem projekta iz sedmih evropskih držav, ob Sloveniji še Italije, Španije, Hrvaške, Srbije, Poljske in Nizozemske, sofinancirala 6,73 milijona evrov.
Projekt osredotočen na intenzivnejšo urbano gradnjo, ki še prihaja
Projekt se osredotoča na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo, saj stroka predvideva, da bo do leta 2050 v urbanih predelih živelo skoraj 86 odstotkov svetovne populacije. Ker je gradbeništvo velik porabnik surovin, so potrebni novi, bolj trajnostni pristopi, ki so hkrati ekonomsko bolj učinkoviti.
Kot pojasnjujejo slovenski partnerji, tak pristop med drugim predvideva uporabo sekundarnih surovin, nastalih z recikliranjem gradbenih, industrijskih, rudarskih, pa tudi nekaterih komunalnih odpadkov. Pri tem je pomembna kaskadna izraba navedenih surovin, na primer s predhodno ekstrakcijo kritičnih surovin, ki jih v Evropi primanjkuje, preden se ostanki uporabijo v gradbeništvu.
Projekt, ki Mariboru omogoča prehod v krožno gospodarstvo
Cinderela bo tako še en v vrsti projektov, ki bodo sofinancirani z evropskim denarjem in omogočajo učinkovit in celovit prehod Maribora v krožno gospodarstvo, konkretno s predelavo gradbenih odpadkov v nove, za gradbene namene in potrebe ustvarjene surovine, poudarjajo v Inštitutu Wcycle Maribor.
V okviru projekta bodo med drugim razvili CinderOSS sistem opravljanja storitev na enem mestu, ki bo demonstriran v različno velikih mestih v Evropi. Ob tem bo nastal krožni model, ki bo za petino zmanjšal okoljske vplive vzdolž vrednostnih in dobavnih verig krožnega urbanega gradbeništva, ter hkrati za skoraj tretjino povečal recikliranje odpadkov iz gradbeništva in rušenja.
Hkrati bo za 13 odstotkov povečal recikliranje izbranih industrijskih odpadkov, podvojil reciklažo težkih frakcij iz predelave komunalnih odpadkov ter za skoraj četrtino povečal reciklažo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Projekt bodo začeli izvajati v drugi polovici leta 2018 in bo, kot še dodajajo v inštitutu, pomembno vplival na prehodu k še bolj trajnostnemu gospodarstvu Slovenije in Evrope.
