Varna hiša Maribor, ki sodi pod okrilje Centra za socialno delo Maribor, že 20 let nudi začasno varno bivanje in strokovno pomoč ženskam in otrokom ob nasilju v družini. Mariborska varna hiša je prvo žrtev nasilja v družini sprejela 25. novembra 1996, pomenljivo na mednarodni dan aktivnosti proti nasilju nad ženskami. Na voljo imajo šest sob in bivalno enoto, skupno 22 ležišč, ki so skoraj stalno polna.

Velike potrebe po nameščanju

Po ocenah vodje varne hiše Anke Fingušt so se do zdaj razblinili vsi morebitni začetni dvomi v upravičenost postavitve takšne institucije v Mariboru. “Po 20 letih ugotavljamo, da je bilo to zelo potrebno, saj so bile vsa ta leta velike potrebe po nameščanju,” je pojasnila za STA.

Anonimno bivanje na tajni lokaciji pomeni zagotovilo takojšnje varnosti za žrtve nasilja in je posebej pomembna okoliščina takrat, ko povzročitelju ni bila odrejena prepoved približevanja ali pripor.

Ženske in otroci imajo na voljo tudi strokovno pomoč

Poleg začasne strehe nad glavo, kjer uporabnice vodijo lastno gospodinjstvo in same skrbijo za otroke, imajo ženske in otroci v varni hiši tudi strokovno pomoč. Ena od oblik pomoči je zagovorništvo pravic in spremljanje uporabnic v ustanove, kot so centri za socialno delo, policija in sodišče. Ob zagovorniški podpori svetovalke namreč lahko ženska bolje zastopa svoje ali otrokove koristi ter pridobiva samozaupanje in življenjski optimizem, ki pomembno vplivata na njene odločitve in kakovost življenja v prihodnosti.

“Edino, kar se je spremenilo v teh 20 letih, je morda to, da so ženske bolj osveščene glede razpoložljivih oblik pomoči in mogoče se nekatere tudi prej odločijo za prekinitev nasilnega odnosa, zaradi česar so posledice manjše in je proces okrevanja hitrejši,” je še povedala Finguštova.

V Mariboru velik delež nasilja v družini

“Eno od naših temeljnih poslanstev je tudi spodbujanje ničelne tolerance do nasilja v družbi in razbijanje stereotipov, ki so še vedno močno prisotni,” je dodala.

V Sloveniji je skupno 16 varnih hiš, mariborska pa je še posebej izpostavljena, saj v tem delu države kljub razmeroma velikemu deležu nasilja v družini ni veliko nevladnih organizacij, ki bi izvajale preventivne aktivnosti. “Tega na Štajerskem skorajda ni in vso to delo pade na centre za socialno delo, tako imenovano prvo pomoč pa nudi policija,” je pojasnila Finguštova.

V Varni hiši Maribor je doslej dobilo strokovno pomoč okoli 2500 žensk in otrok, začasno je tu bivalo skoraj 900 žrtev nasilja v družini. Vključitev v varno hišo je prostovoljna, v njej lahko ženska ostane do enega leta.