Količina zbranih bioloških odpadkov že tretje leto zapored raste. V Snagi so v preteklem letu zbrali več kot 12 ton bioloških odpadkov, to pa predstavlja 22 odstotkov zbranih komunalnih odpadkov. Od aprila do oktobra izvajajo odvoz bioloških odpadkov tedensko. Količina omenjenih odpadkov je najbolj povezana z letnimi časi. Kot pojasnijo na Snagi pomladi, poleti in jeseni zaradi visokih temperatur biološki odpadki hitro razpadajo že v samih posodah, kar povzroča vonjave, čemur se s tedenskimi odvozi v največji možni meri izognejo.
Povprečen Mariborčan na leto ustvari približno 82,2 kilograma bioloških odpadkov.
“Statistični podatki kažejo, da gre Mariborčanom pri ločevanju odpadkov iz leta v leto bolje, saj so ločeno zbrane frakcije po deležu letno zbranih komunalnih odpadkov dosegle mešane komunalne odpadke,” povedo in dodajo, da je statistika vseeno nekaj, drugo pa je realno stanje, ki ga vidijo, ko pogledajo v posode.
Biološke odpadke odvržejo v plastični vrečki
Najpogostejša in z vidika učinkovitega ločevanja največja napaka je, da uporabniki biološke odpadke s plastično vrečko, v kateri zbirajo biološke odpadke npr. v kuhinji, odložijo v rjavo posodo. “S tem so povzročili največ škode, četudi so odpadke odlično ločili. Zato svetujemo, da vsebino plastične vrečke, v kateri so biološki odpadki, enostavno stresejo v rjavo posodo, vrečko pa odložijo med mešane komunalne odpadke (črna posoda), saj je vrečka tako umazana, da ne sodi med odpadno embalažo,” pojasnjujejo v Snagi.
Naslednja največja napaka so kosti, ti niso biološki odpadek, enako je z mesom. Meso spada med mešane komunalne odpadke. Med biološke sodijo netekoči ostanki hrane – npr. kruh, krompir, solata, kavna usedlina, papirnate brisačke in servete, vrečke čaka, olupki sadja in zelenjave, zemlja lončnic, trava, zeleni obrez..
Na spletni strani Snage je uporabnikom na voljo abecednik odpadkov. Vanj lahko vpišete odpadek, za katerega vas zanima, v kateri posodo sodi. TUKAJ.
