V malečniškem župnijskem dvorcu bo na ogled portret Marka Glaserja

To sredo, 21. aprila, bo minilo natanko 215 let od smrti duhovnika, pesnika in pisca Marka Glaserja, ki je bil župnik in častni kanonik v župniji Sv. Peter pri Mariboru (Malečnik). Je pomembna osebnost Štajerske, ne le slovenske, zaradi prizadevanj pri prenosu škofijskega sedeža iz Sv. Andraža v Labotski dolini v Maribor je pomemben tudi na Koroškem.

Glaserjev salon v Malečniku bodo odprli, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere

Kot nam je sporočil dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj in pravni zastopnik malečniške župnije, so nameravali v baročnem dvorcu v Malečniku v sredo otvoriti Glaserjev salon in galerijo umetniških del iz 17., 18. in 19. stoletja, a bo to zaradi epidemioloških razlogov prestavljeno na ugodnejši čas. “Kljub vsemu se bomo na sam rojstni dan Glaserja spomnili tako, da bo v sredo v veži župnijskega dvorca od 8. do 17. ure na ogled njegov pred kratkim restavriran portret, ki ga je l. 1849 naslikal njegov portretist avstrijski slikar Joseph Ernst Tunner, ki je naslikal še več del, ki jih hrani naša župnija. Ob 18. uri bo na Gorci, kjer je pokopan, sveta maša in po njej kratka komemoracija s polaganjem venca na njegovo grobnico.” Za sredino sveto mašo in komemoracijo na Gorci se je potrebno prijaviti prek župnijskega urada.

Kljub vsemu se bomo na sam rojstni dan Glaserja spomnili tako, da bo v sredo v veži župnijskega dvorca od 8. do 17. ure na ogled njegov pred kratkim restavriran portret, ki ga je l. 1849 naslikal njegov portretist avstrijski slikar Joseph Ernst Tunner, ki je naslikal še več del, ki jih hrani naša župnija.

Župnija v Malečniku bo sicer Glaserjev teden zaznamovala z dnevnimi objavami o njegovem življenju in delu: “Vsak dan na družbenih omrežjih objavimo kakšno podrobnost iz njegovega življenja, na naši spletni strani pa smo dodali nov zavihek Glaser.”

Marko Glaser
21. aprila 1806 se je na Smolniku pri Rušah rodil Marko Glaser. Doživel je 83 let in 9. decembra 1889 je umrl v Malečniku, takrat imenovanem Sveti Peter pri Mariboru. V letih 1822—1824 je študiral filozofijo in v letih 1824—1828 teologijo, obje v Gradcu. Po študiju je najprej služboval kot diakon pri Sv. Barbari pri Vurberku. 3. maja 1829 je bil posvečen v duhovnika, nakar je do jeseni kot kaplan ostal pri Sv. Barbari, nato pa do srede 1838 leta kot kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, potem pa dve leti (1836-1838) kot izpovednik pri urušlinkah. Od 1. julija 1838 do konca marca 1843 je bil škofov dvorani kaplan, nakar referent za slovenski del sekovske škofije in spiritual pri karmeličankah.
V aprilu 1843 je nastopil župnijo Sv. Peter pri Mariboru. Leta 1859 je bil imenovan za častnega kanonika. 1879 je obhajal zlato, 1889 pa biserno mašo. Spodbujal je slovenske duhovnike mariborskega okrožja, širil bratovščino prescv. Srca Jezusovega in Marijinega in cerkvene pobožnosti. Kot pridigar je z besedo pospeševal versko življenje. Na starše se je obračal z vabilom naj otroke pošiljajo v šolo. 1868 je postavil dekliško šolo in nanjo pozval šolske sestre iz Egggenberga. Kmete pa je navduševal za sadjarstvo in priredil sadjarski tečaj. Pomembno vlogo je imel pri preselitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, kjer je skrbel za nastavitev škofovskih inštitucij. S Slomškom ga je vezalo prijateljstvo.
dr. Vlasta Stavbar (http://ukm.um.si/)