Maribor je ime dobil po nekdanjem zgornjem gradu na današnji Piramidi. Trdnjavo Marchpurg ali Marburg (Burg in den Mark) so zgradili, da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino oziroma da bi se obvarovali pred Madžari, v pisnih virih je prvič omenjena v 12. stoletju. V prevodu Marburg pomeni grad v marki ali mejni grad.

Štajerska prestolnica je vse do začetka 19. stoletja imela le eno, nemško ime Marburg. Slovenci so ime popačili v Marprok, tudi v Morpoh. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani, so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Prvi je slovensko ime Maribora zapisal Stanko Vraz v pismu Ljudevitu Gaju leta 1836. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno Maribor. Zaradi odpora, predvsem med Slovenci, je borba za uveljavitev imena trajala še naslednjega četrt stoletja.

Katero naselbinsko ime je v Sloveniji najpogostejše?

Brezje je v Sloveniji najpogostejše naselbinsko ime, to besedo ali njene izpeljanke v imenu nosi kar 33 naselij. Brezje pri Mariboru je bilo nekoč samostojna vas, danes pa je del mesta in skupaj z Dogošami in Zrkovci tvori mestno četrt. V središču mestnega predela Brezje stoji Cerkev Marijinega vnebovzetja, ob njej pa rastejo … breze. Bi v tem kazalo iskati izvor imena kraja?

Cerkev Marijinega vnebovzetja v središču mestnega predela Brezje (foto: Wikiwand)

Dogoše so skozi zgodovine imele celo kopico različnih imen. V 11. stoletju so se imenovale Legindorf, kasneje pa Legendorf, Legndorf, Lengdorf, Longdorf in Lengdorf. V 14. in 15. stoletju se je uveljavlo ime Lendorf, ki se je obdržalo vse do 20. stoletja. V nemškem prevodu bi torej lahko šlo za Dolgo vas. Ena od razlag pa pravi, da bi besede Dogoše lahko razdelili na ‘dolg’ in ‘goše’ (gozdovi). V prostem prevodu torej: dolgi, širni gozdovi.

Na Teznem so bili gaji med pašniki in njivami

Kamnica se je nekoč kitila tudi z drugimi imeni: Kamca, Kanca in Kamnenca. Vsa slovenska imena kažejo na besedo kamen. Krajevna imena namreč rada označujejo naravno lego ali posebnosti kraja. Sklepamo lahko, da so slovenski predniki kraj imenovali po njegovih zemljepisnih lastnostnih oziroma po kamnitem ozemlju.

Imena nekoč vasi in danes mestne četrti Studenci najbrž ni treba posebej razlagati. Kraj je ime dobil po številnih studencih oziroma izvirih, ki jih je ob desnem bregu Drave veliko. V pisnih virih se Studenci prvič pojavijo okoli leta 1100 z nemškim imenom Brunndorf.

Tezno je druga največja mestna četrt v Mariboru in jugovzhodni predel mesta. Jezikovni temelj za ime Tezno izvira iz besede “teza”. Tako so se pred nekaj stoletji imenovali gozdovi oziroma gaji med pašniki in njivami.