Pred časom smo v uredništvo prejeli pismo bralca (njegove podatke hranimo v uredništvu, op.a.), sicer prijatelja tajske državljanke, ki je pred leti v Mariboru odprla uspešno restavracijo Tom-Yum na Partizanski cesti v središču mesta. Omenjeni gospe naj bi zaradi zapletenih birokratskih postopkov, s katerimi se tujci v Sloveniji soočajo, grozila deportacija.
Morda vas zanima tudi: Tajski državljanki, ki je v Mariboru vodila uspešno restavracijo, grozi deportacija
“Prijateljica je v Slovenijo prišla pred tremi leti in pol in odprla svoje podjetje. Ko je prišla v državo, je slovenskim organom predala vso potrebno dokumentacijo, ki ureja bivanje tujcev pri nas,” je takrat povedal bralec. Na začetku naj bi imela nekaj težav, a je po veliko vloženega truda pridobila delovni vizum in začela uspešno podjetniško pot. Po letu in pol so ji odobrili delovni vizum za dobo dveh let, ki pa je ravno pred iztekom. Za podaljšanje pa od nje ponovno zahtevajo potrdilo o nekaznovanosti, ki ga naj bi že predložila pred prihodom v Slovenijo.
Kako je z omenjenim postopkom, smo povprašali tudi na mariborsko upravno enoto, kjer so nam posredovali odgovore.
Odgovor upravne enote
Upravni organ, ki vodi postopek podaljšanja oz. izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, je dolžan pred sprejemom odločitve, ne glede na namen, zaradi katerega se tujcu izda dovoljenje za začasno prebivanje, preveriti, ali pri tujcu, ki prosi za podaljšanje oz. izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, obstoji zadržek javnega reda in varnosti ali morda obstoji nevarnost za mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Preverjanje prosilca se izvede z vpogledom v evidenco Policije (FIO). Uradna oseba, po uradni dolžnosti, s strani pristojnega sodišča v Republiki Sloveniji, si pridobi podatek o tem, da tujec ni v kazenskem postopku (da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica oziroma izdana nepravnomočna sodba). Ta podatek se nanaša le na postopke, ki se vodijo zoper tujca pri tem sodišču.
Upravni organ v postopku podaljšanja oziroma izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje tujca zahteva nova potrdila o nekaznovanju vsake tri leta, v primeru neobstoja suma nevarnosti za javni red. V kolikor je tujec po tem, ko so se pri njem nazadnje ugotavljali zadržki, odhajal iz Republike Slovenije in obstaja sum, da je v tujini storil kakšno kaznivo dejanje oziroma da je proti njemu uveden kazenski postopek, upravni organ zahteva predložitev novega potrdila o nekaznovanju, ki praviloma ni starejše od treh mesecev. V kolikor upravni organ oceni, da okoliščine, ki bi nakazovale na obstoj zadržka javnega red in varnosti, pri tujcu niso podane, ne zahteva predložitve novega potrdila o nekaznovanju, ob predpostavki, da ni preteklo več kot tri leta od predložitve prejšnjega.
Dopolnitev dokumentacije še ne pomeni deportacije
“Glede na navedeno domnevamo, da je potrdilo o nekaznovanju, ki ga je dotična tujka iz Tajske nazadnje predložila tukajšnjemu organu v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, starejše od treh let, zato je uradna oseba, ki vodi postopek, najverjetneje zahtevala predložitev novega potrdila o nekaznovanju iz matične države, pri čemer ji je bil zagotovo določen tudi ustrezen rok za predložitev. Slednji pa je skladno z določilom 3. odstavka 99. člena Zakon o splošnem upravnem postopku podaljšljiv iz opravičenih razlogov,” so nam odgovorili z upravne enote.
“V zvezi z vašim vprašanjem deportacije, vam upravni organ pojasnjuje, da v kolikor se tekom postopka pozove stranko na dopolnitev vloge, še ne pomeni, da se jo deportira oziroma da mora zapustiti območje Republike Slovenije. Stranko se v pozivu na dopolnitev seznani s posledicami v primeru, da svoje vloge ne bo dopolnila. Vsekakor pa bomo stranko v postopku povabili k upravnemu organu skupaj s tolmačem in ji pojasnili tek tozadevnega upravnega postopka. V kolikor gre za zavrnitev podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji upravni organ z odločbo določi rok za prostovoljni odhod, hkrati oziroma ob tem pa organ določi tudi ukrep odstranitve, v skladu z 69. členom ZTuj-2 ter ukrep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo,” so še dodali.
