Še pomnite Manhattna? Pa ne mislimo lokala, pa tudi predela ameriškega velemesta ne. Pred leti, preden je Slovenijo močno prizadela finančna kriza 2008, je imela Mestna občina Maribor vizijo, da bi na železniškem trikotniku na desnem bregu reke Drave pri trgovskem centru Europark zaživel nekakšen “mariborski Manhattan”, in sicer 177.000 kvadratnih metrov stanovanjskih, poslovnih, kongresnih in hotelskih površin.

Na desnem dravskem bregu je mariborska občina pred več kot desetletjem sprejela izjemno ambiciozen prostorski načrt, ki je na skoraj osem hektarjev veliko zemljišče umestil ultraurbano naselje s kar 115 metrov visokim nebotičnikom.

Gospodarska kriza izjalovila načrte

Nad projektom se je močno navduševal tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, saj bi Manhattan poleg središča takratne kulturne prestolnice poskrbel tudi za metropolitanski izgled našega mesta. Mariborski župan je leta 2008 o projektu dejal, da ga podpira, »ker je dober. Želim si, da Maribor ne bi bil prepoznaven samo po kulturi, športu in gospodarstvu, ampak tudi po arhitekturni podobi,” je predlog za gradnjo ene najvišjih stolpnic v Sloveniji takrat v javnosti komentiral Franc Kangler. A gospodarska kriza je močno zarezala v načrte in kljub cvetočemu projektu le-tega izbrisala z zemljevida Maribora prihodnosti.

Projekt Dravska vrata, ki so mnogi Mariborčani zaradi svojega izgleda in nebotičnikov preimenovali v Manhattan, je nameraval izpeljati investicijski sklad Ceeref, ki je sklenil predpogodbo z gradbenim podjetjem Konstruktor, to je nakupilo vsa potrebna zemljišča med Nasipno ulico in železnico ob desnem bregu Drave ter poskrbelo za sprejetje občinskega prostorskega načrta, ki dopušča predvideno “manhattansko” pozidavo. Ta je predvideval naselje z nadstandardnimi stanovanji, ki bi ga “krasili” 34- in 24-nadstropni stolpnici. 34-nadstropna stolpnica je s svojimi 115 metri bila tedaj najvišja načrtovana zgradba v Sloveniji. Lastnik zemljišč, prej omenjeni Konstruktor Invest je zdaj v stečaju, investitor megalomanskega projekta pa je bil tudi prej omenjeni luksemburški sklad Ceeref (Central & Eastern Europe Real Estate Found), ki je upravljal nepremičninske podsklade v Sloveniji, Romuniji in na Hrvaškem ter v Srbiji. Eden izmed solastnikov Ceerefa je bil takrat tretji najbogatejši Slovenec in privatizacijski mogotec Igor Lah, ki po poročanju necenzurirano.si trenutno prebiva v švicarski davčni oazi Zug, kamor se je preselil med sojenjem.

34-nadstropna stolpnica je s svojimi 115 metri bila tedaj najvišja načrtovana zgradba v Sloveniji.

Ko je slovensko gospodarstvo še cvetelo in so bili načrti podjetnikov še visokoleteči, je omenjeni sklad plačal Mariborčanom dva milijona evrov za nakup zemljišč. Hkrati se je Ceeref pogodbeno dogovoril z gradbinci, da jim bo plačal preostanek kupnine takoj, ko bo občinski prostorski načrt postal pravnomočen. Čeprav je postal pravnomočen že dolgo nazaj gradbinci še zmeraj niso videli niti evra, ker se je Ceeref enostransko umaknil iz projekta.

Novo mesto na Dravi

Časnik Večer je takrat o megalomanskem projektu poročal, da naj bi na bolj ali manj degradiranem območju od reke Drave do preboja Ulice Pariške komune in Nasipne po besedah mestnega arhitekta Stojana Skalickega nastala nova integracija stanovanjskih, poslovnih, kongresnih, hotelskih, trgovskih in drugih programov. Med drugim so bili predvideni koncertna dvorana, katero so nameravali zgraditi do prevzema naziva Evropske prestolnice kulture leta 2012, park skulptur, galerije in še kaj. Celotna stanovanjska površina naj bi znašala skoraj 130.000 kvadratnih metrov, najvišje zgradbe naj bi stale na severu in na jugu.

Predvidene so bile tudi trajne zelene parkovne površine, avtorji načrta so jih poimenovali Štukljeva pot, ki naj bi tekla vzdolž Drave vse do Stražunskega gozda. »Brez zadržkov lahko rečem, da govorimo o novem mestu na desnem bregu Drave, o mariborskem Manhattnu, če hočete. Tako z vsebino kot s strukturo in višinskimi podatki,« je še takrat za Večer povedal arhitekt Skalicky.