Pa ne samo bolšjaka. Po nekaj toplih dneh, ko so nas temperature razvajale že krepko čez deseterico in nič kaj času primerno, in smo že mislili, da nam je pa letos res s pustom uspelo odgnati zimo, potem pa se je zgodilo sobotno popoldne in glej ga no, naenkrat “ga je fsipalo”. Par centimetrov, “roko na srce”, ni ga bilo niti tako malo, za vse nas nejeverne Tomaže, ki smo med tednom (kljub napovedi) bili “ziher”, da snega letos več ne bo, pa smo že zjutraj veselo “pucali” avte. Ja, tak to je.

No, dejstvo je, da je danes marsikoga na kramarju presenetila snežna odeja. Sejmišče je bilo temu primerno prazno, le “šanki” niso samevali, saj se je okrog njih, kot v dobrih starih zimskih dneh, tam okrog božiča, ko smo okrog postopali v mrazu in snegu, na bolšjaku pa je dišalo po kuhančku, spet zbralo precej ljudi. Ampak napol prazen bolšjak in s snegom pokrit ni nujno pust bolšjak. Manjkalo ni niti obiskovalcev, pa tudi zanimive ponudbe ne.

Pred 30 leti so prodajali še “vuni na parkplacu”

Kar takole žalosten pogled je bil na bolj praznega kramarja, namesto da bi pogledovali na “štante”, pa smo gledali pod noge in se poskušali izogibati lužam, kolikor se je pač dalo.

Ker sem imela danes malo več časa, da si natančno ogledam vse to, kar je imel danes kramar ponuditi, naletim na enega prvih prodajalcev z bolšjaka, Slavka oziroma “Slavca”, ki na kramarju prodaja že 29 let. Je pravzaprav živi inventar in eden redkih, ki prodaja to, kar naj bi se na bolšjaku tudi dejansko prodajalo, krama, sicer pa eden štirih, ki so, kot mi pove, začeli s prodajo še izven današnjega sejmišča.

Saj res, nekdo je moral začeti z idejo sejma, kot ta izgleda danes. Skupaj s soorganizatorji je za to, da imamo vsako nedeljo tudi pri nas kramarja, zaslužen Milan Lovec, ki je zaslužen, da je 4. junija pred 29 leti kramar najprej zaživel “vuni na parkplacu”, potem so zaradi velikega zanimanja najeli kolesarnico, v letih 1998/1999 pa je zadeva zaživela do te mere, da je danes bolšjak naša mestna folklora, kjer se vedno kaj najde, dogaja in kamor je vedno “fajn it”. Danes za organizacijo skrbi Milanova hčerka Sergeja.

“Včasih smo tam zunaj prodajali, na parkplacu,” mi pove, in z roko pokaže parkirišče izven prostora bolšjega sejma. “Na začetku smo bili trije ali štirje, z menoj pa sta bila še Caf in Milan, ki je nato začel s celotno idejo o sejmu,” še nadaljuje moj sogovornik in me hkrati povabi, da si ogledam njegove reči, ki jih ima ponuditi na stojnici.

Velika noč je že za vogalom

Danes sem bila tako še posebej pozorna na starine, ki jih ima ponuditi kramar. Na bolšjaku se resda danes najde marsikaj, mogoče tudi takšnega, kar po mnenju marsikoga ne sodi tja, a naj bo že tako, da se najde za vsakogar nekaj.

Čeprav je bilo na “oddelku za sadje in zelenjavo”, kot rada rečem predelu, kjer ponujajo prav te pridelke, tudi danes manj ponudnikov, pa je bil nabor vendarle dober. Še vedno je bilo v ponudbi precej citrusov, kar je glede na sezono prehladov še kako dobrodošlo. “Dobro so šle” mandarine, ki jih je bilo mogoče kupiti po dva evra in pol za kilogram. Veliko povpraševanje je bilo tudi danes po sadikah trte in sadnega grmičevja ter dreves.

Sicer pa se je na “štantih” že našel tudi mladi krompir in “kifeljčar”. Mladi krompir je bilo mogoče kupiti po dva evra za kilogram, kifeljčar, za moje pojme “creme de la creme” med mladimi krompirji, pa je bil malo dražji, in sicer okrog štiri evre “po kili”. Po dva evra pa se je že prodajal tudi domači hren, konkretna korenina, ki je dovolj za celo rodbino, ali pa za res ekstremne hrenoljubce, ki ga lahko imajo na “lagerju” vse tja do velike noči. Ja, počasi bo treba v nabavo za velikonočnimi dobrotami.

Tudi nekaj zanimivih starin se je našlo, “mesingaste kljuke”, ki smo jih svoj čas imeli še pri nas doma, pa stare džezvice kot iz Baščaršije, pa cela zbirka malih flašk z žganjem, kot da bi še nekje v stari Jugi spraznil kakšen minibar.

Sicer pa so zaradi nizkih temperatur marsikateri prodajalci temu primerno prilagodili ponudbo. Še vedno je bilo mogoče dobiti sanke, pa kaloriferje in pečke, tam “vizavi” pa že kosilnice, ker kljub današnji snežni odeji, ne bo več dolgo, ko bomo poprijeli za dela na vrtu.