Mestni svet Mestne občine Maribor je na zadnji septembrski seji obravnaval Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (v nadaljevanju OPPN) za del območja ST-1 ob Ruški cesti v Mestni občini Maribor. Gre za območje, veliko dobrih 14.000 kvadratnih metrov, ki je splošni javnosti bolj znano kot “Maksova luknja.” Tu je sedaj načrtovana gradnja večjega stanovanjskega kompleksa s poslovnimi prostori ter parkirnimi in zelenimi površinami.
Območje se nahaja na desnem bregu reke Drave, v neposredni bližini starega mostu, v mestni četrti Tabor, med Valvazorjevo ulico in Ruško cesto ter zahodno od Raičeve ulice s peš navezavo na Studenško brv. Območje je prometno dostopno iz Ruške ceste, v preteklosti pa je že bilo namenjeno gradnji objektov. A za velikimi načrti ne le župana Franca Kanglerja, temveč tudi njegovega naslednika Andreja Fištravca je ostala le gradbena jama, ki se je v teh letih spremenila v zbirališče odpadkov in črno luknjo mesta, ki naj bi v prihodnosti vendarle dobila lepšo podobo. Tam naj bi namreč zrasla številna nova stanovanja, ki jih namerava zgraditi soboška družba Imo Real d.o.o.
Dolga zgodovina zemljišča na Ruški
Spomnimo: Zemljišče na mariborskih Studencih, kjer sta bila sprva načrtovana kulturno središče Maks in nova umetnostna galerija v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012, nato pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout nameraval tam postaviti ameriško univerzo, sicer še vedo kaže klavrno podobo, kar se utegne čez čas spremeniti.
Kot je znano, je gradbeno luknjo propadlega projekta Maks ob posredovanju ekipe župana Andreja Fištravca kuvajtski poslovnež kupil konec leta 2013 za 610.000 evrov. Mariborska družba ZIM je za to parcelo nekaj let prej, ko je bil župan Franc Kangler, s ciljem izgradnje Maksa plačala kar 2,2 milijona evrov. A Arnaout je kasneje sprejel odločitev, da zanj novogradnja ni bila več najbolj finančno ugodna rešitev, saj so že obstoječi objekti primerni za ta projekt in tudi finančno bolj ugodni.
Zemljišče na mariborskih Studencih, kjer sta bila sprva načrtovana kulturni center Maks in nova umetnostna galerija v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012, nato pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout nameraval tam postaviti ameriško univerzo, tako še vedo kaže klavrno podobo.
Projekt je začasno ustavil že sredi leta 2015 zaradi razburjenja, ker je bil zaradi nakupa tega zemljišča zaslišan na policiji. Nanj so namreč leteli očitki, da je zemljišče kupil pod ceno, veliko razburjenja v javnosti pa so sprožile tudi obtožbe, da naj bi namesto univerze želel zgraditi islamski center. Tedaj je Arnaout je prek svoje zastopnice v Sloveniji, direktorice podjetje Ebla Andree Bratović sporočil, da od projekta sicer ne odstopa, spremenil naj bi zgolj načrte glede same lokacije svojega projekta. “Kot veste, bi velik del potencialnih študentov prihajal iz arabskih držav, katerim trenutno ni enostavno vstopiti ali se socializirati v Evropi. Zaradi migrantske krize, s tem povezanim javnim mnenjem ter celotno politično situacijo v Evropi sem se odločil, da bomo projekt začasno ustavili, dokler se ne bo celotna situacija popravila,” je tedaj pojasnil.
Ker ni želel “biti del umazanih zgodb”, je zemljišče nato ponudil v prodajo, novi interesent pa se je iskal kar nekaj časa. Pred časom se je naposled pojavil nov investitor – soboška družba Imo Real d.o.o., ki naj bi na degradiranem območju zgradila okoli 150 stanovanj. Za koliko je podjetje kupilo zemljišče od kuvajtskega poslovneža, sicer ni znano, saj ne dajejo informacij, kljub temu, da smo jih večkrat kontaktirali. Je pa družba manjši del zemljišča družba odkupila od mariborske občine, in sicer za 117.000 evrov.
FOTO: Tako naj bi izgledalo Mariborsko kulturno središče MAKS, ki pa ni bilo nikoli zgrajeno
Stanovanja in poslovni prostori, parkirišča in peš povezava do Studenške brvi
Kot še predvideva OPPN, je na omenjenem območju v prihodnje predvidena izgradnja stanovanjskih stavb, stanovanjskega kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. “Zasnova kompleksa načrtuje v pritličju poslovni program, v ostalih nadstropjih pa stanovanja. Načrtuje se ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Drave oziroma do obstoječe Studenške brvi. Zasnova stavb vzpostavlja glavno os na reko Dravo,” je zapisano v OPPN, ki ga je izdelal Urbis d.o.o. iz Maribora.
Poleg tega načrtujejo ureditev 225 parkirnih mest za stanovanja in 60 za izvajanje javnih programov. Uvoz v kletne etaže, (predvideni sta dve), bo na vogalu kompleksa. Ob tem načrtujejo še ureditev 24 parkirnih mest ob samem objektu. V podjetju Urbis so med izhodišči za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta zapisali, da je predvidena tudi ureditev peš povezave do Studenške brvi, medtem ko so obstoječi objekti v jugozahodnem delu območja predvideni za rušitev.
Soboška družba s številnimi referencami
Investitor Imo-Real, ki ima številne reference iz pomurske regije (predvsem pri gradnji trgovskih centrov, poslovnih stavb in stanovanj) tako predvideva zgradnjo stanovanjskih stavb, stanovanjskega kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. Zasnova kompleksa se načrtuje v višjih nadstropjih stanovanja, pritličje bi bilo namenjeno javnemu programu. Načrtuje se še ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Drave oziroma do obstoječe Studenške brvi.
Investitor Imo-Real med svojimi referencami navaja številne trgovske centre, poslovne stavbe in stanovanja v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Kranju, Kopru, Lendavi in Lipovcih.
“Kompozicija stavb vzpostavlja glavno os na reko Dravo. V centru kompozicije se vzpostavi klasični ulični ambient, ki se rahlo odpira na Dravo, tako da povzema karakteristike trga. Kompozicija sestoji iz dveh L elementov, vsak ima pretežno etažnost K+P+3 in po en višinski poudarek. Kompozicija v notranjosti je simetrična in locira višinska poudarka v ozadju, v globino zamaknjeno od severnega uličnega oziroma rečnega ambienta. Stolpa imata različni višini – vzhod K+P+11 in zahodni K+P+8, z možnostjo ureditve strojnih naprav pod tehničnim nadstreškom,” je še navedeno v OPPN.
Ob tem bi se ustvarile še tri večje zunanje površine, in sicer centralni ambient kot nosilec programa, na zahodni strani vhodni trg z možnostjo krajšega parkiranja in vzhodna parkovna površina z otroškim igriščem.
Območje med Ruško in Valvazorjevo v strateškem razvoju MOM
Kako na razvoj omenjenega degradiranega območja, kjer so v preteklosti že bili megalomanski načrti, danes gledajo na Mestni občini Maribor?
“V strateškem razvoju Mestne občine Maribor je celotna poteza med Ruško cesto in Valvazorjevo ulico, kjer se danes nahajajo zapuščeni industrijski objekti in nekvalitetna stanovanjska gradnja, predvidena za celovito revitalizacijo območja z odstranitvijo nekvalitetne gradnje in vzpostavitev nove, kvalitetne stanovanjske in poslovne zazidave. Območje OPPN trenutno predstavlja gradbeno jamo, ki je bila v preteklosti namenjena izgradnji objekta, namenjenega kulturi, ki se ni realizirala,” še navajajo v obrazložitvi odloka.
Kot so povedali že pred časom, je bilo območje že v urbanistični zasnovi mesta opredeljeno kot potrebno revitalizacije in prestrukturiranja. Vsaka investicija na tem območju, ki je zdaj neurejeno in degradirano, je tako korak k revitalizaciji in razvoju.
