Mariborski mestni svetniki so danes sklenili, da je zanje nesprejemljivo da bi Maribor postal otok znotraj širše pokrajine, ampak mora biti njeno središče.
Razprava še v teku
Javna razprava o pokrajinski zakonodaji, ki jo je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, na občinskih svetih teče do 1. julija. Po besedah predsednika državnega sveta Alojza Kovšce bodo pripombe lokalnih skupnosti poskušali vključiti v nadaljnje korake na poti k ustanavljanju pokrajin, pri tem pa je poudaril, da tu ne gre za enkraten dogodek temveč večletni proces. “Temeljni cilj tega procesa je, da najprej zadostimo ustavi in potem da ustavimo negativne procese centralizacije,” je dejal.
“Ne pričakovati, da bodo pokrajine rešile vse naše probleme. Bodo pa omogočile, da se marsikateremu problemu izognemo in ga naslavljamo mogoče malo bolj natančno, ciljano in odmerjeno kot sedaj. Eden takšnih primerov je ravno kriza zaradi covida-19. Če bi imeli ustanovljene pokrajine, bi lahko sorazmerno s prizadetostjo posameznih pokrajin tudi reagirali, lahko bi si medsebojno posojali kapacitete in še kaj drugega,” je v uvodnem nagovoru mariborskim mestnim svetnikom prek video povezave povedal Kovšca.
Finančni vidik najbolj odmeven
Mestne svetnike je zanimal predvsem predvideni način financiranja pokrajin, številni pa so imeli pomisleke glede predlagane geografske razdelitve, še posebej ker je Maribor po navedbah Liste kolesarjev in pešcev predviden kot “enklava” znotraj štajerske pokrajine, ki bo imela sedež na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta pa v Slovenski Bistrici.
“Maribor bi moral biti sedež širše podravske pokrajine, ne pa otok. Njegov posebni status se nikakor ne more enačiti z Ljubljano, ki je v povsem drugačnem položaju,” je povedal predstavnik SD Matej Žmavc.
“S tem se nikakor ne rešuje težav Maribora, kot sta na primer vprašanje mariborskega letališča ali Pohorja,” se je strinjal predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Primož Juhart.
“Pokrajine so nujne, a da jih je več kot šest, je nesmiselno, morda celo škodljivo,” je dodal samostojni svetnik Zvonko Zinrajh.
Kovšca se je strinjal, da je bolje, da je pokrajin čim manj, a da je za to treba najti kompromis med občinami, saj se vse borijo, da bi ohranile čim več moči. “Sedaj je pravi čas, da se začnete pogovarjati z okoliškimi občinami,” je dejal in dodal, da je predstavljeni osnutek pokrajinske zakonodaje le predlog, na koncu pa bo glede razdelitve države na pokrajine treba doseči soglasje med občinami.
Predstavljeni osnutek pokrajinske zakonodaje je le predlog, na koncu pa bo glede razdelitve države na pokrajine treba doseči soglasje med občinami.
“Status Maribora je res nenavaden, a politična realnost je taka, da če želimo ta proces uspešno zaključiti, moramo skleniti konsenz med realnimi objektivnimi argumenti in politično voljo posameznih občin,” je dejal in poudaril, da bo končno odločitev sprejel državni zbor. “Na nas je, da te vaše pripombe zberemo in pripravimo čim bolj konsistenten predlog, a vseh verjetno ne bo mogoče zadovoljiti,” je dodal.
Občina deluje povezovalno
Danes izražene pripombe bo po besedah župana Saše Arsenoviča uporabila tudi občina za oblikovanje svoje končne ocene o zakonodajnem predlogu. Poudaril pa je, da mariborska občina v zadnjem času deluje “izjemno povezovalno”, med drugim je mariborsko razvojno agencijo preoblikovala v Regionalno razvojno agencijo (RRA) Podravje ter sklenila Partnerstvo za Pohorje z občinami iz treh regij. “S tem smo že povedali, da si želimo razvijati celotno Podravje in ne samo Maribora,” je dodal.
STA
