Sedež Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je že od začetka njegovega delovanja 1. januarja 2014, v Mariboru. Prostori laboratorija se nahajajo na Prvomajski ulici na Teznu, gradnja novih prostorov je načrtovana zraven, in sicer prav tako na Prvomajski ulici v Mariboru, natančneje v notranjosti območja na križišču Ptujske ceste in Janševe ter Sarajevske ulice.
NLZOH je osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo.
V laboratoriju opravljajo storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja javnozdravstvenih dejavnikov ter uradnih in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in Ministrstva za obrambo.
Gradnja je predvidena v drugi polovici leta 2024
Arhitekturno rešitev so iskali z natečajem, ki se je zaključil v oktobru 2022. Sedaj v nacionalnem laboratoriju začenjajo s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in po pridobitvi le-tega, z izdelavo izvedbene projektne dokumentacije. “Pri ugodnem razpletu bi z gradnjo pričeli v drugi polovici leta 2024, gradnja bi naj po ocenah trajala vsaj dve leti. Ocenjeni stroški gradnje znašajo letos med 12 in 14 milijonov evrov,” so povedali v nacionalnem laboratoriju.
Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano je ustanova državnega pomena. Njen sedež je v Mariboru, sicer ima svoje lokacije še v osmih mestih širom Slovenije.
“S to gradnjo oz. širjenjem bomo rešili izredno prostorsko stisko in opremljenost mikrobioloških laboratorijev, ki so v zadnjih letih nosilna dejavnost na NLZOH,” razlagajo na nacionalnem laboratoriju in dodajajo, da “napredek za NLZOH hkrati krepi prepoznavnost Maribora.”
“Na NLZOH govorimo o visoko usposobljenih strokovnjakih, ki izvajajo svoje aktivnosti na sofisticiranih instrumentih,” pojasnjujejo na nacionalnem laboratoriju. Rezultati teh aktivnosti pa prikazujejo zdravstvena in druga stanja državljanov in države Slovenije.
Zasnova stavbe je podobna sestavi bakterije
Po načrtih arhitekturnega natečaja, naj bi bil objekt zasnovan kot kompaktna obstoječa grajena struktura. Načrtovano je, da bo objekt zraven kleti in pritličja imel še tri nadstopja.
Pritličje bo zajemalo ambulanto, čakalnico, sanitarije, sprejem vzorcev, blagajno in laboratorije. V prvem nadstropju arhitekturni natečaj poleg laboratorijev predvideva še clean room (prostor, ki omogoča vsa testiranja za katera je nujna sterilnost) in sejno sobo. V drugem nadstropju so predvideni razni oddelki za analize in raziskave ter sprejemna pisarna in sejna soba. V zadnjem, tretjem nadstropju pa je predvidena uprava, tehnična in finančna služba, informatika, pravna kadrovska služba, medicinska mikrobiologija in družbeni prostori.
Eden izmed laboratorijev v prvem nadstropju je BSL3 (laboratorij biološke varnosti 3) laboratorij, ki je največja pridobitev nove stavbe NLZOH.
Zasnova stavbe je v konceptualnem smislu analogna sestavi bakterije. Zasnova konstrukcije nam omogoča, da stavba postane v največji meri fleksibilna in prilagodljiva. Skeletna konstrukcija omogoča, da se organizacija nadstropij prilagaja vedno novim zahtevam uporabnika.
Laboratoriji so naravno osvetljeni in uporabnikom omogočajo kvalitetne, prijazne in udobne delovne prostore s progledom na okolico, predvsem na Pohorje.
Objekt bo dosegal tudi načela zelene gradnje, ki se najbolj kažejo na strehi samega objekta. Streha stavbe je oblikovana kot bioklimatska streha, kar pomeni, da je v celoti ozelenjena. Zajema otoke drevja in fotovoltaiko, med temi pa so postavljeni tudi mestni čebelnjaki. Ozelenjena streha pripomore k trajnostni zasnovi (zasnova nove stavbe NLZOH upošteva vsa načela trajnostne gradnje), služi pa tudi kot prostor namenjen za sprostitev ali druge dejavnosti. Na strehi je med drugim tudi prostor za vetikalni valj, ki je namenjen za pristanek/vzletanje dronov za dostavo vzorcev.
Celotna skoraj nič energijska zasnova stavbe, pa ne zmanjšuje udobja uporabnikov. Za trajnost objekta je predvidena uporaba deževnice za vzdrževanje zelenih površin.
Celotna stavba prijazna za gibalno ovirane
Pomislili so tudi na zunanje površine, ki so oblikovane inkluzivno, kar pomeni, da gibalno ovirani nemoteno oz. neovirano uporabljajo in obiskujejo celotno stavbo in njeno bližnjo okolico. Na južnem delu so predvidene zelene površine s klopcami ter zasaditev s trajnicami in drevesi.
Ves promet je usmerjen na Sarajevsko ulico, kjer se tudi nahajajo parkirna mesta. Na parkirnih površinah ob cesti, se zagotovi 10 parkirnih mest za paciente in obiskovalce. V garaži je zagotovljenih 31 parkirnih mest za zaposlene. Vsa mesta so opremljena tudi z električnimi polnilnicami.