Čeprav pogled na nekatere ekološke otoke, ob katerih so nagrmadene smeti, morda ne kaže tako, statistika kaže, da so prebivalci Mestne občine Maribor pri ločevanju odpadkov vsako leto boljši. Še vedno je sicer največ težav pri odlaganju odpadne embalaže, saj ljudem očitno ni jasno, kaj sodi pod to kategorijo.

“Statistični podatki kažejo, da nam gre ločevanje odpadkov iz leta v leto bolje, saj so ločeno zbrane frakcije (papir, steklo in embalaža) po deležu letno zbranih komunalnih odpadkov dosegle mešane komunalne odpadke. Med vsemi komunalnimi odpadki zberemo namreč 37 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, 37 odstotkov ločeno zbranih frakcij, 22 odstotkov bioloških odpadkov in štiri odstotke kosovnih odpadkov,” so za STA povedali v mariborskem komunalnem podjetju Snaga.

Nekaj je statistika, kaj pa realnost?

A nekaj je statistika, drugo pa realno stanje, ki ga je videti, ko pogledamo v posode. “Največ težav se pojavlja pri pravilnem ločevanju odpadne embalaže, saj ljudje v posode z rumenim pokrovom odlagajo praktično vse. Zato ni odveč poudariti, da je odpadna embalaža to, kar je nekoč predstavljalo embalažo, torej je bil izdelek zavit v zdaj odpadno embalažo. Ločiti moramo še med papirnato in kartonsko ter ostalo embalažo. Papirnata in kartonska namreč sodita med odpadni papir,” so poudarili v podjetju, ki izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v osmih občinah.

Škodo delajo packi, ki ne ločujejo

Najpogostejše kršitve so v večstanovanjskih stavbah. “V blokih so običajno v smetarniku nameščene posode za ločeno zbiranje odpadkov, vendar je odgovornost za pravilno ločevanje kolektivna. To pomeni, da lahko 95 odstotkov stanovalcev pravilno ločuje, škodo pa potem povzročijo packi, ki ne ločujejo odpadkov. Prav v tej kolektivni odgovornosti vidimo tudi največjo težavo, kako zajeziti neodgovorno ravnanje z odpadki, ki ga običajno povzroča nekaj posameznikov,” pravijo v Snagi.

Reže na smetnjakih opozarjajo na primerno velikost odpadkov

Poleg prepoznavanja odpadne embalaže imajo uporabniki težave tudi z ugotavljanjem ustrezne velikosti odpadkov, ki sodijo v zbiralnice oz. na ekološke otoke, na katerih v Mariboru ločeno zbirajo papir, steklo in embalažo. “Vse te posode imajo reže, ki je namenjena temu, da uporabniku pokaže, kako velik odpadek je še primeren za posodo. Na primer, če kupimo nov pralni stroj, nam, ko ga začnemo uporabljati, ostane karton, v katerega je bil pralni stroj zavit. Ta karton zagotovo ne sodi na zbiralnico ali ekološki otok, ker je prevelik, da bi ga lahko spravili skozi režo v posodo. Zato so v tem primeru na voljo zbirni centri,” poudarjajo.

Če odlagamo prevelike odpadke, kršimo predpise

Odlaganje sicer pravilno ločenih odpadkov, ki pa po velikosti presegajo posode, predstavlja kršitev predpisov, ki veljajo za ločeno zbiranje. “Zavedati se moramo tudi, predvsem pri odpadni embalaži, da če jo stisnemo, prihranimo na prostoru, ki ga odpadek zasede v posodi. Naši uporabniki povečini plastenk in pločevink še zmeraj ne stiskajo, škatel, ki sodijo med odpadni papir na zbiralnico ali v zbirni center, ne zložijo, in vse to povzroča prepolne posode oz. daje občutek prepolnih posod, ki so, če bi z odpadkom ustrezno ravnali, po volumnu povsem primerne,” zagotavljajo v Snagi.

Predlagali skupen zabojnik za embalažo in mešane odpadke

V Mariboru so lani postavili sodobno sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki pa zaenkrat v sistem zbiranja odpadkov, ki ga poznajo uporabniki, ne prinaša sprememb. To pomeni, da morajo občani še vedno sami ločevati odpadke. “Ministrstvu za okolje in prostor smo sicer predlagali korenitejšo spremembo, namreč da bi mešane komunalne odpadke in embalažo uporabniki zbirali skupaj, ločevanje pa bi opravila sortirnica, vendar soglasja k takšnemu pilotnemu projektu nismo dobili,” pravijo v Snagi.

Kmalu odmevnejše ozaveščanje prebivalcev

Posameznik v Mariboru še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto. Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov.

Začasni direktor Snage Alan Perc meni, da je za izboljšanje trendov ključno izobraževanje mlajših generacij. “Imamo delavnice v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Z Mestno občino Maribor smo se tudi odločili, da bomo šli v nekoliko odmevnejšo ozaveščanja prebivalcev,” je napovedal.

STA