Letni kino v Mariboru, ki je letos štartal sezono prvo soboto po Festivalu Lent, je postal središče pogovorov med meščani. Ne le fantastičen ambient v okrilju Lutkovnega gledališča, ki poleg tribune za filmofile vključuje tudi gostinski lokal s posebno boemsko atmosfero, obiskovalce privabi predvsem smetana med filmi. Jagodni izbor je rokah ekipe Letnega kina Minoriti, z Žigo Brdnikom na čelu.
Fantastičen odziv obiskovalcev, ki prepoznajo kvaliteto
Kot nam je zaupal Rene Puhar, producent Letnega kina Minoriti, je letošnji odziv obiskovalcev fantastičen. Doslej izpeljanih 14 projekcij je obiskalo več kot 3500 filmofilov, oziroma približno 250 ljudi na projekcijo. Letos jim je dobro služilo tudi vreme. Danes ob 21. uri se prične premiera Lars von Trierjeve Hiše, ki jo je zgradil Jack.
“Fantastičen odziv obiskovalcev dokazuje, da si ljudje želijo takih vsebin. Obenem so dobili prostor, kjer se lahko ljubitelji filma tudi družijo. Govorimo o prostoru, ki je posvečen filmu, pogovoru o kvalitetnem filmu,” pravi Puhar.
FOTO: Gregor Salobir
Po filmu prijetno druženje z glasbo iz Tarantinovega opusa
Njihova posebnost so tudi uprizoritve kratkih predfilmov pred samim celovečercem, ki so namenjeni sodelovanju in promociji okolikih filmskih festivalov ter formi kratkega filma. Kratki filmi so prav tako dober nadomestek reklam.
Prva projekcija (menda) zadnjega Tarantinovega filma “Nekoč je bilo v Hollywoodu” je bila preko spleta razprodana že v nekaj urah. Tudi na samih tribunah se je trlo ljudi, ki na koncu več niso imeli kam sesti, zato so film spremljali izven avditorija. Prijetno presenečenje je bilo tudi druženje po filmu v že prej omenjenem “hip” lokalu pod samo tribuno, kjer so vrteli glasbo iz Tarantinovega opusa, ljudem pa dali priložnost premleti “kaj za vraga” so pravkar sploh videli.
FOTO: Gregor Salobir
“Smo garant za dober film”
“Imamo neke kvalitativne standarde filma, pod katere ne gremo. Znotraj teh standardov zbiramo program. Funkcija kuriranja je namreč zelo pomembna. Za primerjavo, nekatera kina recimo te funkcije nimajo. Naša ekipa pa dobro premisli kaj je kakovostno in ljudje slednje prepoznavajo kot našo posebnost. Smo garant za dober film,” nam je zaupal producent Letnega kina Minoriti.
Pred njimi je še 5 projekcij, ena že danes, potem se letni kino za letos zaključi. “Drugo leto nas vidim v istem partnerskem sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor, Mariboxom in Vetrinskim. Vsak partner je dal nek pridonos.”
FOTO: Gregor Salobir
Mestni kino v kletni dvorani za 80 ljudi? “Bojimo se, da je ta rešitev neambiciozna”
Pred časom smo že pisali, da župan MOM Saša Arsenovič ob obnovi Rotovške knjižnice cilja na hkratno vzpostavitev mestnega kina. Na občini so se odločali med dvema lokacijama – v kolikor mestnega kina ne bi vzpostavili ob ureditvi knjižnice, bi ga najbrž umestili v novo Umetnostno galerijo. Takole so zapisali za Maribor24:
»Vizija MO Maribor je, da bo objekt knjižnice na Rotovškem trgu deležen tudi drugih mesto-tvornih vsebin, seveda s poudarkom na sami knjižnici. Ena izmed na novo predvidenih programskih vsebin je tudi »art kino« – dvorana z do 80 sedeži, ki bo služila avtorskim projekcijam.«
Nedvomno uspešna in izkušena ekipa Letnega kina se ob tem sprašuje, ali nemara občina ne dela na lastno pest, brez vključevanja glavnih akterjev art kina s preostale Slovenije.
“Želimo biti bolj vključeni v te razmisleke, saj se bojimo, da je rešitev vzpostavitve nekega malega kina v kleti za 80 obiskovalcev precej neambiciozna. Želimo si da se problematika kina v mestu reši, kakor je treba, na nekem nivoju. Univerzitetno mesto, kot je Maribor, si to zasluži,” meni Puhar.
Poziv županu in podžupanu
Želijo si predvsem neke strokovne debate, argumentov, vključevanja strokovne javnosti iz mesta in širše. V te pogovore bi bilo dobro vključiti tudi filmske strokovnjake iz Art kino mreže Slovenije, meni Puhar. Zadeve namreč ni jemati zlahka, saj je lahko učinek obraten od želenega. “Dobro bi bilo, če bi se župan Saša Arsenovič in podžupan Gregor Reichenberg pred vzpostavitvijo mestnega kina pomenila tudi z Nino Ukmar in Petrom Groznikom, predsednico in podpredsednikom Art kino mreže Slovenije, ki sta vsekakor pripravljena pomagati.”
